Medijski watch dog

Darijan Košir odgovorni urednik Dela s podporo novinarjev

medijski — Tue, 01 Jul 2008 10:32:36 +0000

Kot poroča današnje tiskano Delo, je včeraj, 30. junija, uprava imenovala Darijana Koširja za odgovornega urednika. Ta je po Jančiču in Markešu, ki večinske nista imela, dobil kar lepo podporo v novinarskem kolektivu:

Ljubljana – Uprava Dela je z včerajšnjim dnem za odgovornega urednika časopisa Delo za dobo petih let imenovala dosedanjega namestnika odgovornega urednika Darijana Koširja. Na položaju odgovornega urednika bo zamenjal Janeza Markeša, ki ga je uprava na predlog nadzornega sveta razrešila 13. junija. Košir, ki je že bil odgovorni urednik Dela od leta 2003 do 1. marca 2006, je pred imenovanjem dobil tudi 72-odstotno podporo članov aktiva novinarjev Dela.

Brezigarjeva odpihnila oddajo Vroči stol?

medijski — Mon, 30 Jun 2008 22:23:35 +0000

Pisali smo že o zapletu z gosti v zadnji oddaji Vroči stol. Zdaj nekateri namigujejo, da je to mogoče poslednja, ne le zadnja oddaja. Takšen razplet so sugerirali v Večeru, takšen razplet se da razbrati iz zapisa na Delo.si. Če bo do njega prišlo, bo zaplet Brezigar-Penko, torej v odnosu generalna državna tožilka in njej podrejeni tožilec, še pred nedeljsko aretacijo Pena in Ivana Zidarja (ki jo je znova enigmatično ekskluzivno pokrila RTV Slovenija in novinar s terena, taisti Vladimir Vodušek) dobil svojo predčasno različico teden poprej.

Spomnimo, da je tedaj na poti v studio Barbara Brezigar zavrnila nastop v oddaji, ko je izvedela, da jo v studiu čaka tudi Boštjan Penko. In z njo direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek. Spomnimo, da sta prav včeraj oba nastopila in komentirala aretacijo Penka. Od tod dalje je razplet tehničen: tožilka verjame, da mora vedeti, s kom bo nastopila v oddaji, in enako pritrjuje odgovorni urednik na TVS, Rajko Gerič. Vodušek tega ne misli oziroma verjame, da dinamika oddaje ne dovoljuje tega pravila. In ker je menda prekršil tako hišno pravilo, zdaj Vroči stol visi na nitki. Povzemamo Klaro Škrinjar po Delo.si (tudi v današnji tiskani izdaji):

Ljubljana - V Vročem stolu 23. junija, v katerem je beseda tekla o korupciji, je tik pred oddajo sodelovanje odpovedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ko je izvedela, da bo v njej sodeloval tudi zdaj že nekdanji (in v nedeljo pridržani) višji državni tožilec Boštjan Penko. Voditelj Vladimir Vodušek verjame, da je bila oddaja kljub vsemu korektno izpeljana, sam pa da ni vedel za nekatere dogodke, ki po njegovih besedah »absolutno sovpadajo«. »Očitno je takrat že potekal postopek proti Boštjanu Penku in je bila generalna državna tožilka o tem obveščena ter se ni hotela z njim soočiti, jaz pa tega nisem vedel,« nam je včeraj dejal Vodušek.

Urad generalne državne tožilke je proti takšnemu, po njihovem neprofesionalnemu načinu dela protestiral, ker so se za nastop Barbare Brezigar dogovorili po Voduškovem zagotovilu, kakšna bo udeležba v oddaji: poleg Brezigarjeve še direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos in predavatelj na fakulteti za varnostne vede in član protikorupcijske komisije Bojan Dobovšek. A vse ni šlo po tem načrtu: tik pred oddajo je namreč Brezigarjeva izvedela, da bo v oddaji na predlog Draga Kosa nastopil tudi Penko. »Ker Vladimir Vodušek ponovno zavestno ni spoštoval dogovora in se je prilagodil zahtevam enega od gostov, je generalna državna tožilka zavrnila nastop v oddaji,« so v uradu pojasnili njeno ravnanje; po njihovem mnenju se na ta način ustvarja izkrivljena slika o problematiki.

Zadovoljen ni niti Voduškov nadrejeni, odgovorni urednik televizijskega informativnega programa Rajko Gerič, ki nam je potrdil, da namigi, da jeseni oddaje ne bo več vodil Vodušek, niso ravno »iz trte zviti«. »Te govorice imajo temelj, ker se je izkazal za voditelja, ki mu ne morem zaupati.« Vroči stol se po besedah Geriča čez poletje umika iz programa, a za to ni kriv protest generalne tožilke, temveč zgolj poletna televizijska shema. Vodušek pravi drugače, in sicer da je bilo odločeno, da bo oddaja tudi čez poletje. »Ne verjamem, da bi javna TV na intervencijo kogar koli, pa naj bo to generalna državna tožilka, umaknila s programa katero koli oddajo na TV. Če se bo to zgodilo, bom ukrepal,« je dejal Vodušek. Kaj konkretno bo storil, včeraj ni hotel pojasnjevati.

Gerič sicer pravi, da ga očitki generalne državne tožilke niti ne zanimajo. »Glaven je moj očitek voditelju, da se ni držal dogovora in ni upošteval navodil.« Dogovor je bil, da voditelj goste obvesti o tem, kdo bo v studiu sedel. »Voditelj mi je zagotovil, da bo to naredil, a tega ni storil,« je nadaljeval Gerič ter dodal, da to velja za vse oddaje informativnega programa. »Gostje morajo vedeti, v kakšno omizje so vabljeni in se potem odločijo, ali bodo prišli ali ne,« je odločen Gerič. »Za jesen ostane temeljni premislek, na kakšen način z oddajo naprej in kdo jo bo vodil,« je še dejal.

Ambrožič neprimeren novinar za premiera

medijski — Sun, 29 Jun 2008 19:33:17 +0000

Najprej so se spomnili Sandija Čolnika, bila je referendumska nedelja, 22. junij. Potem je ta realiziral intervju z Janezom Janšo, ob 20. obletnici JBTZ. Dali so ga v oddajo Večerni gost, ki je na sporedu enkrat na mesec. Toda smola, zadnja je bila le teden pred tem, 15. junija, s Tomom Križnarjem. Od kod torej ideja, da Janša nastopi kot večerni gost pri Čolniku izvenserijsko? In to v oddaji, ki nima političnega predznaka?

O tem, kako se je dogajala sprememba in zakaj Janša ni pristal v oddaji Intervju, ki se odvija v nedeljo zvečer z velikokrat političnimi gosti, govori prispevek v zadnji Mladini (27. 6. 2008). Očitno je prvi gostitelj ustrezal, drugi ne. Čolnik je bil član Zbora za republiko, podprl je novi zakon o RTV, nedvomno goji simpatije do premiera, kar je bilo nekajkrat začutiti tudi v intervjuju. Lado Ambrožič je brezkompromisen, generičen levičar, verjetno, zato sklep, ki ga je napisala novinarka: »Vse kaže, da je voditelja intervjuja določil kar predsednik vlade.«

Ambrožič ga je namreč sam, pred enim mesecem, povabil v svojo oddajo zaradi iste obletnice. Najprej je prejel dvoumen odgovor iz kabineta predsednika vlade, potem pa dvakrat nobenega. Potem je videl, da bo ta nastopil drugje, in za Mladino povedal:

»Ko se je izkazalo, da se bo s premierom v istem nedeljskem terminu, le v drugi oddaji pogovarjal Sandi Čolnik, mi je postalo jasno, da očitno nisem pravi sogovornik za Janšo.«

Politiki torej odločajo, kateri novinar je pravi in kateri ni.

Po Geriču je Vodušek škodoval kredibilnosti RTVS

medijski — Fri, 27 Jun 2008 11:04:27 +0000

Zgodba z zahtevo, pod katerimi pogoji bo generalna državna tožilka nastopila v Vročem stolu, se nadaljuje. Današnji Večer poroča o tem, da se je proti svojemu novinarju Vladu Vodušku postavil še njegov nadrejeni, odgovorni urednik Rajko Gerič, spodaj odlomek:

Vodušek očitke zanika in trdi, da so Brezigarjevi povedali vse, kar je bilo v danem trenutku mogoče. “Nikakor ne gre za manipulacijo in prevaro. To je tip oddaje, za katero ni mogoče povsem natančno in dokončno vnaprej napovedati gostov. Naš namen je namreč soočiti čim bolj zanimive in zanesljive sogovornike, ki pa si lahko premislijo tudi zadnji hip.” Zakaj je Brezigarjevo Penkovo sodelovanje tako razjezilo, Vodušku ni znano, trdi. “Ideja oddaje je bila, da povabimo ljudi, ki se po uradni dolžnosti ukvarjajo s korupcijo in nikakor ni imela političnih ozadij. Prav tako ni bila mišljena kot zarota proti kateremu koli gostu. Zanimala nas je le kvalitetna debata z različnimi mnenji,” trdi Vodušek.

Predhodni dogovor z voditeljem naj bi bil nujno potreben, še trdijo v Uradu generalne državne tožilke, saj predstavnik državne institucije le tako oceni, ali v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi lahko prispeva k objektivnemu soočanju dejstev in argumentov. S to trditvijo pa se strinja tudi odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič, ki je prav tako poudaril, da je voditelj ni ravnal pravilno. “Vsak voditelj je dolžan goste seznaniti s sogovorniki in Vodušek dogovora ni spoštoval. Njegovo ravnanje je zato v škodo kredibilnosti javne televizije.” Gerič tudi zanika trditev, da naj bi bila narava oddaje tista, ki bi natančno napoved gostov onemogočala. “Tega na nacionalni televiziji ne počnemo. Gostje pri nas vedno vedo, s kom bodo sedeli v studiu. To je osnovna etična novinarska norma in “slepih” gostov pri nas ni.” Sankcije, h katerim javno poziva tudi Brezigarjeva, naj bi po Geričevih besedah nesporno sledile. Na vprašanje, kakšne, pa včeraj še ni želel odgovoriti. Po televizijskih hodnikih pa se že govori, da naj bi bil ponedeljkov Vroči stol Voduškovo slovo.

Samozavesten ponaredek, samozavestna cenzura

medijski — Fri, 27 Jun 2008 11:03:40 +0000

Omenjali smo že (1, 2), da se o Janševem plagiatu ne sme pisati. Ne le, da o tem ne pišejo Janši in SDS naklonjeni mediji (Reporter, Demokracija, Slovenski tednik, itd.), temveč tudi nacionalni ne: STA, Večer, RTV Slovenija, in tako dalje.

Zato ne preseneča, da je tudi izjava Liberalne akademije po njihovem zatrjevanju bila deležna popolne medijske blokade. Boljšega orodja za pregled tega, kateri so Janši naklonjeni mediji in novinarji, si ne bi mogli želeti. Tukaj in spodaj:

Samozavestno ponarejena nebesa pod Triglavom

Nekateri prvi odmevi na razkritje Janševega plagiatorstva njegovega govora iz leta 2006 se zatekajo predvsem v moralni kontekst obsodbe prepisovanja in ga obravnavajo s »tehničnega« vidika, recimo prepovedanega prepisovanja študentov na fakulteti. O skrajno nerodnemu zanikanju kabineta predsednika vlade in obrambi, po kateri je ta uporabil splošno razširjene fraze in v sferi, kjer kraja »intelektualne lastnine« menda ni mogoča, tudi nima smisla razpravljati – Janša je nedvomno najbolj udarne dele govora »samozavestno« prepisal pri Tonyju Blairu in celo študentu težko pade na pamet, da bi se zatekel v tako plehek izgovor pred profesorjem.

Vprašanje, ki bi nas predvsem moralo zanimati, je vsebinsko: v kakšni meri lahko tvorba nacionalnih mitov, nacionalno-buditeljska retorika in domnevna ljubezen do naroda ali svoje države živijo kot zlagani, prepisani in ukradeni. Razkriti plagiat namreč dokazuje, da so taka dejanja v nekem posebnem smislu zaigrana že po sebi. Če povemo drugače: nismo pričakovali, da je Janšev svetilnik ukraden, opevana »nebesa pod Triglavom«, v katera priložnostno verjame le kakšen ameriški predsednik, ko laskavo vrača uslugo slovenskim oblastnikom, pa so nam odtujili že zdavnaj in v izmišljeni raj s trdo roko uvedli avtokratizem političnega, gospodarskega in sploh celotnega družbenega življenja. Majhni in veliki kosi »nebes pod Triglavom«, tega prostora svetilnika 21. stoletja s posebej kultiviranim narodovim značajem, so torej demagoška puhlica, ki je za nameček še izposojena, a vendar ne gre spregledati realnih učinkov, ko po svoje rekrutira velik del državljanov oziroma volivcev.

Po svoje bi nas moralo biti strah zlaganosti takšne posladkane nacionalistične retorike, ki jo uporablja premier, da bi poveličal svoj narod. Toda po drugi plati je razkritje plagiata tudi dobrodošlo olajšanje. Za razliko od nacionalizma Jelinčičevega tipa, ki ga sicer po svoje komplementarno podpira - otipljivo tudi na rezultatu javnomnenjskih raziskav in v siceršnjem sodelovanju s stranko SNS -, nam razodeva, da z njo, razen v demagoškem smislu, ni mislil resno. Razkrita zlaganost političnega propagandizma pa na prvovrsten način ne dokazuje le ideološke izpraznjenosti vladajoče koalicije, temveč tudi njeno stihijskost in manipulabilnost.

Za IO Liberalne akademije
Predsednik LA
dr. Darko Štrajn

O Janševem plagiatu praktično nič na STA, RTVS in Večeru

medijski — Tue, 24 Jun 2008 19:53:12 +0000

Tudi po petih dneh se stanje poročil o Janševem plagiranju Blaira ni spremenilo v kar nekaj medijih.

STA je novičko mimogrede stlačila v zapis o nedeljskem Janševem nastopu v oddaji Večerni gost s Sandijem Čolnikom. Tam je moderator zelo previdno začel tudi to temo, STA pa je objavila le odgovor na očitke:

Med slednjimi je bil, kot je pojasnil, tudi govor, za katerega mu tednik Mladina očita, da ga je prepisal od nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira. V njem podobno kot Blair omenja svetilnik 21. stoletja in frazo, da naša država ne bo nikoli največja in najmočnejša, da pa je lahko najboljša. Kot je dejal, je bila prispodoba o svetilniku do zdaj objavljena tisočkrat v številnih govorih: “Nisem bil jaz prvi, niti ni bil Tony Blair.”

“Tudi to, da ne moreš postati največji, ali najmočnejši, da pa si lahko najboljši, ni stvar, ki bi jo prvič izrekel Blair. O tem je denimo pisal že prvi češki predsednik, ki je v prvi svetovni vojni napisal knjigo Priložnosti malih narodov, v kateri je tisočkrat govoril o teh podobah,” je dejal predsednik vlade in dodal, da bi se Blair smejal, če bi slišal te očitke.

Janša sicer ocenjuje, da je bila Mladina neodvisen tednik nekje do leta 1990, pozneje pa se je, kot je dejal, s spremembamo lastništva marsikaj spremenilo. “Ostaja isti logotip in ime, vendar je velikanska razlika med Mladino pred 20 leti in zdaj. Takrat je imela naklado tudi do 100.000, zdaj jo ima le desetino tega. Tudi ko gre za kredibilnost, je primerjava podobna,” je dejal.

Drugih poročil ni bilo. Na RTV Slovenija so se zgodbi s plagiatom izognili v velikem loku. Je pa temo, presenetljivo, novinar Boštjan Veselič uvrstil v sobotni Utrip (21. 6. 2008). Kjer je znova predstavil predvsem »obrambno« plat Janševe zgodbe in zavrtel odlomek »inkriminiranega« teksta pri premierju, toda brez primerjave.

Največji dolžnik ostaja Večer. Čeprav je eden izmed prepisanih citatov prejel nagrado Bob leta, se zgodbe niso dotaknili. Šele danes jo je prvič v komentarju omenila Darka Zvonar Predan. Intenca ni ostala skrita:

Letošnje priprave na slovesnost, na kateri bo spregovoril novi predsednik države, so tekle kljub predvolilnemu času naravnost idilično, je pa zato dvignilo nekaj prahu medijsko lansirano “sveže odkritje” o domnevnem plagiatu govora izpred dveh let, ko je slavnostni govornik, premier Janša, spregovoril o Sloveniji, ki nikoli ne bo največja, lahko pa je najboljša, in za to misel kasneje dobil tudi Večerov Bob leta. Kakšna velika zgodba iz dokazovanja, da je podobne stavke pred njim uporabil že nekdanji britanski premier Blair, kljub zapoznelemu trudu ni mogla nastati; končalo se je tako, da je premier predsinoči v TV- pogovoru s Sandijem Čolnikom pojasnil, in to ne prvič, da ga je pri pisanju takratnega govora navdihnil (torej bi lahko sklepali, da tudi Blaira) prvi češki predsednik Masaryk. Že res, da so proslave simbolno pomembne in obproslavarske zdrahe zanimive, ker povedo marsikaj o spopadu med politiki, med “levico” in “desnico”, vendar so vprašanja, ki so veliko pomembnejša od njih.

Svojevrsten disclaimer so si v Večeru privoščili tudi na strani 5. Naslednje leto bo namreč 10. nagrade Bob leta, vendar je očitno današnji motiv zapisa nekje drugje. Tule:

ČZP Večer ob tem poudarja, da na avtorstvo izjave nima vpliva niti ne raziskuje njenega izvora. Javne osebnosti same odgovarjajo za svoje besede in nosijo zanje vse morebitne pozitivne in negativne posledice. Širšo selekcijo prodornih izjav vselej opravijo pri Večeru, končni izbor pa bralci, ki izberejo po svojem mnenju najboljšo. To je tudi smisel akcije: izjava mora biti prodorna, pronicljiva in udarna.

Seveda imajo glede tega povsem prav. Težava je le v tem, da ni jasno, zakaj so morali zgodbo o plagiatu zamolčati. Ista težava velja za STA in RTVS. Drugega razloga od tega, da novinarji pač ščitijo Janšo pred neprijetno afero, ni mogoče navesti.

Cukjati znova zlorabil svoj govor za napad na novinarsko peticijo

medijski — Tue, 24 Jun 2008 19:51:06 +0000

Na današnji slavnostni seji državnega zbora ob dnevu državnosti je predsednik državnega zbora France Cukjati poskušal javno mnenje izkoristiti tudi proti novinarskim protestom. Povzemamo po Delo.si:

Proti koncu je slavnosti govornik na slavnostni seji DZ opozoril še na poskuse načrtnega oblikovanja ali usmerjanja javnega mnenja. Po njegovem mnenju “enostransko informiranje javnosti in vztrajno prikazovanje izkrivljene resnice ali celo laži vodi v izkrivljeno ljudsko voljo”. “Če se temu pridruži še hujskaštvo, pa lahko dobimo množične negativne pojave, kot jih je Evropa doživela v prejšnjem stoletju,” je dejal.

Opozoril je tudi, da v nasprotju z aretacijami novinarjev pred 20 leti lanski apel novinarjev za medijsko avtonomijo ni doživel posebnega odziva javnosti. “Pa ne zato, ker v Sloveniji - tako kot drugod po svetu - ne bi bila ogrožena svoboda pisanja resnice”, ampak zato, “ker ta grožnja prihaja s povsem druge strani, kot pa so avtorji peticije kazali s prstom. Kdor spoštuje javnost, ne bo javnosti prikrival ali izkrivljal resnice”.

Voduškov Vroči stol brez generalne državne tožilke in policije

medijski — Tue, 24 Jun 2008 19:50:14 +0000

Včerajšnji Vroči stol kot običajno ni minil brez zapletov. Očitno z voditeljem, Vladimirjem Voduškom, vedno bolj niso zadovoljni niti na desni strani, zato nanj naslavljajo posebne želje, koga mora spustiti v oddajo. To pot je bila nezadovoljna generalna državna tožilka. Povzemamo po STA (via Dnevnik):

V uradu generalne državne tožilke so se za nastop generalne državne tožilke Barbare Brezigar v ponedeljkovi oddaji, ki je bila organizirana na temo korupcije, dogovorili z novinarjem Voduškom, potem ko je predstavil temo in sestavo sodelujočih v oddaji. Kasneje je prišlo do spremembe gostov, v njej je nastopil tudi Boštjan Penko, generalna državna tožilka pa je zavrnila sodelovanje v oddaji.

Kot trdijo v uradu, je Vodušek izrecno zagotovil, da bodo v oddaji nastopili generalna državna tožilka, direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Aleksander Jevšek, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos in predavatelj Fakultete za varnostne vede in član Komisije za preprečevanje korupcije Bojan Dobovšek. Glede na to, da je prišlo do spremembe, pa je po mnenju urada generalne državne tožilke “posledično omenjena oddaja vsebinsko izzvenela povsem drugače, kot je bilo napovedano slovenski javnosti”.

Voditelj oddaje Vroči stol Vladimir Vodušek obžaluje zaradi neljubega zapleta, ko se ponedeljkove oddaje nista udeležila niti Brezigarjeva niti Jevšek. Za njuno neudeležbo po njegovem mnenju ni bilo nobenega razloga, “glede na to, da sta bila vsekakor kvalificirana, da spregovorita o vprašanjih, ki jih je odprla oddaja”. Ob tem je še dejal, da gre za oddajo v živo, naravnano polemično, ko se lahko njena sestava hitro spremeni.

Osebno ne “more pristati na to, da bi mu gostje oddaje določali, kdo bo sodeloval v oddaji, razen če gre za kompromis, da se dobi nekoga v studio, da je oddaja zanimiva za gledalce in da gre za soočenje različnih stališč”. “Sicer pa moram reči, da se bodo morali politiki sprijazniti s tem, da ne more nihče določati, kdo bo gost v kakšni oddaji, in mislim da, da mi morajo dovoliti toliko novinarske avtonomije, da lahko sam sestavim oddajo,” je še dejal Vodušek.

Ob tem je na novinarsko vprašanje dodal, da s protestom urada generalne državne tožilke še ni bil seznanjen in ga ni imel priložnost prebrati, zato se ni mogel odzvati na zapisane trditve.

Predstavljen dokument »Za prenovo medijske politike«

medijski — Mon, 23 Jun 2008 19:37:58 +0000

Povzemamo po Vesti, ki prinaša verjetno najpopolnejšo informacijo o dogodku:

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta na današnji novinarski konferenci predstavila izhodišča za prenovo medijske politike. Izhodišča za prenovo so pripravili v obliki zloženke, katero so poslali akterjem medijske politike in medijske industrije, novinarkam in novinarjem, nosilcem akademskih analiz in civilno-družbenih akcij. Zloženko so poslali tudi političnim strankam, ki jih v času priprav na parlamentarne volitve želijo spodbuditi k premisleku in javnemu opredeljevanju o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

Gradivo je nastalo na pobudo avtorjev peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo 571 novinark in novinarjev. Avtorji - Sandra Bašić Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc in Blaž Zgaga - so pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike izhajali iz priporočil nastalih v okviru raziskovalnih študiji in raziskav Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru DNS in SNS ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Dokument je razdeljen na oceno stanja in priporočila za spremembo strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike. S slednjimi skuša preseči anomalije, ki se pojavljajo s kapitalskimi in političnimi pritiski na medije in tako pristopiti k razreševanju tega.

V analizi stanja njeni avtorji ugotavljajo, da so razmere v medijih in slovenskem medijskem trgu slabe. To se, kot so zapisali, izraža tako v večjem številu konfliktov v medijih kot med lastniki in uredništvi ter v razmerju do oblasti.

Po mnenju avtorjev ministrstvo za kulturo kljub svojim formalnim pristojnostim na področju oblikovanja medijske politike do danes ni oblikovalo strateških dokumentov razvoja medijskega sektorja. “Vsaka sprememba zakona o medijih prinese več členov, zapovedi in prepovedi, ki pa se v praksi ne uresničujejo dosledno,” so še zapisali.

Še dokument, o katerem govorimo:

ZA PRENOVO MEDIJSKE POLITIKE

Spodaj podpisani, ki delujemo na medijskem področju, ponujamo strokovni in politični javnosti v razpravo in podporo Izhodišča za spremembe strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike, katerih uresničevanje bi po našem mnenju prispevalo k urejanju razmer na medijskem področju.

Gradivo je nastalo na pobudo Blaža Zgage in Mateja Šurca, pobudnikov peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo več kot 500 novinark in novinarjev. Pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike smo izhajali iz priporočil, nastalih v okviru raziskovalnih projektov in študij Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Izhodišča za spremembe na področju medijske politike pošiljamo na naslove organizacij in posameznikov, dejavnih na področju medijske politike, z njimi pa želimo spodbuditi razpravo o delovanju in vlogi medijev. Seznam naslovnikov vključuje akterje medijske industrije, novinarke in novinarje, nosilce akademskih analiz in civilno-družbenih akcij, še zlasti pa politične stranke, ki jim v času priprav na parlamentarne volitve pošiljamo to gradivo z namenom, da jih spodbudimo k premisleku in javnemu opredeljevanju do pomembnih strateških vprašanj o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

I. Ocena stanja

Razmere v medijih in na medijskem trgu v Sloveniji so slabe. To se izraža v večjem številu konfliktov v medijih, med lastniki in uredništvi in v razmerju do oblasti. Ministrstvo za kulturo, kljub svojim formalnim pristojnostim na področju oblikovanja medijske politike, do danes ni oblikovalo strateških dokumentov razvoja medijskega sektorja, ampak je svojo politiko izvajalo predvsem skozi prepogoste posege v medijsko zakonodajo.

Vsaka sprememba zakona o medijih prinese več členov, zapovedi in prepovedi, ki pa se v praksi ne uresničujejo dosledno. Leta 2001 sprejeti in leta 2006 dopolnjeni zakon o medijih se je v praksi pokazal kot nepopoln. Določbe, ki urejajo pravila razreševanja poklicnih konfliktov znotraj uredništev ter med uredništvi in izdajatelji, ki niso rešljivi samo z delovnopravnimi instituti, so preveč splošne in operativno neuresničljive. Zakon je varovanje javnega interesa prenesel na izdajatelje, ti pa ga v statutih ne urejajo s pravili in neodvisno arbitražo, zato zaščita in izvajanje javnega interesa v uredništvih praviloma ni izvedljiva. Spori se urejajo zunaj, na sodiščih ali z zunanjimi pritiski stanovskih in drugih organizacij oziroma se ne urejajo, nerazrešeni konflikti pa vodijo v samocenzuro, strah in šikaniranje novinarjev, to pa je v nasprotju z interesi javnosti. Kriza sedanjega sistema avtonomije uredništev izhaja tudi iz tega, da zakon implicira naravno zavezništvo med izdajatelji, uredništvi in javnostjo, ki pa na trgu ne obstaja in tudi nikoli ne bo obstajalo.

Avtonomno vlogo izdajateljev medijev v zasebnem sektorju že vrsto let, najbolj nazorno pa v mandatu sedanje vlade, ogrožajo ciklični poskusi vplivanja političnih elit na oblasti na uredniško politiko medijev. Sporni so tudi mehanizmi varovanja avtonomije v javnem sektorju, kjer vlada kot lastnica Slovenske tiskovne agencije (STA) prek imenovanja direktorja in posrednega vpliva na izbor urednika izvaja pritisk na uredniško politiko. Prek spremembe zakonodaje, ki je omogočila kadrovske menjave na ključnih upravljalskih in uredniških mestih, si je vladajoča politika posreden vpliv zagotovila tudi v organih upravljanja in nadzora na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Političnim pritiskom se vse močneje pridružuje vpliv (novih) lastnikov medijev, ki so konsolidirali svoje lastniške deleže na netransparenten način in ob pomoči ali vsaj pasivnosti države in njenih nadzornikov, ki bi morali preprečevati monopole, oškodovanja drugih lastnikov in druge zlorabe. Takšni lastniki pogosto ne razumejo medijev v njihovi ustavni vlogi zagotavljanja svobode izražanja v interesu javnosti, ampak kot glasnike svojih (ekonomskih ali političnih) interesov.

Splošni delovnopravni instituti (konkurenčna klavzula, varovanje poslovne skrivnosti, opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, disciplinski postopek, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti itn.) so postali instrument odkrite grožnje zoper novinarje in novinarke, ki so prišli v konflikt s spremenjenimi uredniškimi politikami od leta 2005 na novo imenovanih struktur upravljanja v obeh javnih medijih (RTVS in STA) in v nekaj večjih zasebnih medijih. Zamenjave vodilnih so bile izpeljane v medijih, ki pokrivajo več kot 70 odstotkov medijskega trga. Omogočila jih je visoka koncentracija lastništva in medijskega trga, v kateri prevladujejo kapitalsko močne družbe, čeprav njihova glavna dejavnost nima nobene povezave z mediji. Zanje mediji pomenijo dobro finančno naložbo in politični kapital.

Sindikat novinarjev Slovenije je od aprila 2006 obravnaval 26 primerov šikaniranja novinarjev zaradi izražanja mnenj in stališč. Nekateri od teh primerov čakajo sodni epilog. Kontinuirani pritiski na uredniško avtonomijo znotraj medijskih hiš in popolna nepripravljenost pristojnega ministrstva ter vlade, da bi priznala resnost problema, so jeseni 2007 dosegli vrhunec v Peticiji zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, in v vsebini razprave v Državnem zboru ob glasovanju o zaupnici vladi novembra istega leta.

Regulacija in samoregulacija avtonomije v interesu javnosti, ki ima na majhnem in koncentriranem trgu večjo specifično težo kot na večjih in konkurenčno razvitejših trgih, se je pokazala za pomanjkljivo oziroma podrejeno v razmerju do lastnikov in oblasti. Na podjetniški ravni se je okrepila moč uprav v odnosu do uredništev, saj so te mimo volje uredništev imenovale svoje odgovorne urednike. Grožnje z odpovedjo zaposlitve in disciplinskimi postopki so postavile pod vprašaj pogodbena določila, ki novinarja zavezujejo, da poslušnost delodajalcu podredi interesu javnosti. Ker so kljub de facto spremenjenim uredniškim politikam formalne programske zasnove, ki bi po zakonu morale biti del pogodb o zaposlitvi, ostale nespremenjene, je bilo praktično vsako izražanje mnenj in stališč izpostavljeno sankcioniranju delodajalcev. Pogodbena varnost novinarjev se je poslabšala, kljub določilom zakona o medijih, da novinarju zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s profesionalnimi standardi in programsko zasnovo, ne sme biti odpovedano delovno razmerje, zmanjšana plača, spremenjen status v uredništvu ali kako drugače poslabšan njegov položaj. Trenutno v Sloveniji nimamo delujoče zaščite novinarjev zaradi sprememb uredniške politike medija ter izražanja mnenj in stališč. Prav tako ni ustreznih finančnih nadomestil za uveljavljanja klavzule ugovora vesti v primerih, ko je novinar prisiljen izražati mnenja in stališča, ki nasprotujejo njegovi vesti, pravnim in profesionalnim standardom.

Zakon o medijih iz leta 2001 je zožil in v veliki meri onemogočil delovanje avtonomije uredništev. Spremembe in dopolnitve zakona o medijih iz junija 2006 so prek sistema subvencioniranja pluralnosti in raznolikosti medijev povečale sistemski in institucionalni vpliv oblasti na medije. Sistem subvencioniranja je v pretirani meri zasnovan na vertikalnih in neposrednih subvencijah programskih vsebin posameznim izdajateljem; horizontalnih subvencij, ki bi vplivale na razvoj celotnega medijskega sektorja in trga, pa praktično ni. Merila so temu primerna. Podeljevanje subvencij je v celoti v pristojnosti vlade oziroma Ministrstva za kulturo, ki imenuje komisijo za subvencije. Celoten sistem je vprašljiv zaradi pretiranih diskrecijskih pravic vlade v odločanju o subvencijah in posledično vodi v pretirano finančno odvisnost lokalnih in regionalnih izdajateljev od vlade. Pri velikih medijih pa vodi v nepotrebno neposredno sofinanciranje projektov, za katere bi lahko sami nosili tveganje na trgu (ta del bi država lahko namenila izboljšanju nadzora in financiranju delovanja samoregulacije).

Za sporno se je pokazala tudi sedanja ureditev pravice do odgovora in popravka. Ta po eni strani neustrezno razširja to ustavno pravico do ekskluzivnega dostopa do medijev, ki ga uporabljajo in zlorabljajo zlasti službe za odnose z javnostmi v državnih organih in vplivnih gospodarskih družbah; po drugi strani pa je zaradi odsotnosti drugih mehanizmov za varstvo pravic posameznikov, ki bi bili lažje dostopni in prijaznejši do uporabnikov (npr. medijskega varuha/varuhov), uveljavljanje te pravice oteženo.

Državne ustanove (medijska inšpekcija in direktorat za medije pri MK) neučinkovito nadzirajo uresničevanje določb zakona o medijih (kot so neurejeni in neusklajeni temeljni pravni akti medijev, ki so podlaga za vpis v razvid medijev pri MK, nepridobivanje predpisanih mnenj uredništev ob spremembah programskih zasnov medijev, netransparentni in pol legalni postopki sprejemanja statuta in ostalih notranjih aktov na RTVS). MK nima kadrovskih in drugih pogojev za nadziranje spoštovanja regulative pri izdajateljih, prevelike diskrecijske pravice pa po drugi strani omogočajo neenakopravno obravnavo (prepoved izvajanja dejavnosti lahko izda kar medijski inšpektor), kar nakazuje, da gre za politično motivirano izvajanje vladnega nadzora nad izpolnjevanjem pogojev podeljevanja in odvzemanja licenc izdajateljem.

Pogajanja o kolektivni pogodbi za poklicne novinarje od leta 2004, ko so novinarji delodajalce k pogajalski mizi prisilili s stavko, do danes niso dala rezultatov. Pogajanja so zavrle spremembe zakona o kolektivnih pogodbah in zakona o gospodarskih zbornicah. Sprememba zakonodaje je namreč povzročila več kot leto dni trajajoče preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije, katere Združenje za tisk in medije je na delodajalski strani podpisnik kolektivne pogodbe za novinarje. Ko se je pogajalec končno konsolidiral v Zbornici založniške, knjigotrške, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, se je število medijskih podjetij, ki jih zastopa, zmanjšalo za toliko, da je medijska zbornica še komaj reprezentativna. Poleg tega bodo aprila 2009 prenehale veljati določbe tistih kolektivnih pogodb, ki so bile sklenjene z delodajalskimi združenji z obveznim članstvom. Sprejeti zakon o kolektivnih pogodbah kolektivno dogovarjanje reducira zgolj na zastopanje interesov delavcev z redno zaposlitvijo. Formalna ovira za pogajanja o statusu tretjine novinarjev v Sloveniji, ki niso redno zaposleni, bo postala nepremostljiva, če na delodajalski strani ne bo volje in interesa, da z novo kolektivno pogodbo regulira tudi položaj svobodnih novinarjev.
Po zadnjih podatkih je bilo v letu 2007 v novinarstvu redno zaposlenih 1697 oseb, registriranih samostojnih novinarjev (po statusu samozaposlenih) je bilo 420. Po ocenah novinarskih organizacij dela v medijskih podjetjih še najmanj 400 svobodnih novinarjev brez statusa. Delež svobodnih in samostojnih novinarjev je tako že primerljiv z razvitimi večjimi medijskimi trgi, saj je presegel 30 odstotkov oseb, ki opravljajo novinarski poklic. Pravni položaj, varnost in pravice svobodnjakov so na neprimerno nižji ravni kot pravice redno zaposlenih. Analize so pokazale, da sta dve tretjini novinarjev v ta status prisiljeni ter da bi moralo biti z večino teh »prisilnih svobodnjakov« v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih sklenjeno redno delovno razmerje. Zaradi pomanjkanja pravne in pogodbene varnosti ter ekonomske odvisnosti od enega izdajatelja, so svobodni novinarji še toliko bolj izpostavljeni sankcijam zaradi izražanja mnenj in stališč. Neurejena ali v nasprotju z zakonodajo (delovnopravno, avtorsko, medijsko, davčno) urejena pogodbena razmerja medijev s svobodnimi novinarji predstavljajo veliko grožnjo izvajanju javnega interesa medijev.

Zakon o RTVS je že ob sprejemanju razdelil slovensko javnost. Glavni očitek zakonu je, da je strankarsko strukturo parlamenta preslikal v nadzorno in upravno strukturo javnega medija. Posledica spremembe zakona je bila sprememba statuta RTVS, ki je omogočila menjavo velike večine vodilnih kadrov javnega zavoda. V času od sprejema zakona je bila javnost priča številnim pritiskom na novinarje javnega zavoda zaradi izražanja mnenj in stališč oziroma zaradi izražanja nestrinjanja s spremenjeno uredniško politiko. Javnost je bila priča večkratnim in dokumentiranim posegom direktorja Radia Slovenija neposredno v program mimo urednikov, škandaloznemu izražanju nestrpnosti v televizijski oddaji Piramida ter odhodu številnih prepoznavnih in izkušenih novinarjev iz Informativnega programa javne televizije. Spremljali smo lahko tudi netransparentno in pol legalno sprejemanje notranjih aktov RTVS s strani Programskega sveta. Na ozračje negotovosti in nezadovoljstva so v javnem pozivu Programskemu svetu RTVS opozorili novinarji Informativnega programa. Med drugim so navedli: “Pri pokrivanju najpomembnejših notranjepolitičnih tem v informativnih oddajah so bila v zadnjih mesecih pogosto kršena osnovna pravila novinarskega dela v javnem servisu, ki so določena v statutu RTV in Kodeksu novinarjev RTV Slovenija, na katera pa velikokrat kljub našim opozorilom nihče od odgovornih ni reagiral”. Programski svet je pritožbe novinarjev sicer obravnaval, vendar ni ukrepal.

Ključen pogoj za učinkovito izvajanje javne službe in uresničevanje vseh predpisanih nalog je stabilno financiranje javne radiotelevizije. Na to opozarjajo tudi priporočila Sveta Evrope. RTV prispevek je že štiri leta zamrznjen in se ne povišuje. Vlada je z referendumsko obljubo javnosti zagotovila, da se bo prispevek znižal, realno znižanje prispevka je dosegla z odklanjanjem prilagajanja prispevka stopnji inflacije. Realno zmanjševanje prihodkov iz RTV prispevka je zdaj kompenzirano s prispevki iz tržnih dejavnosti, zlasti iz prihodkov od reklam. Delež komercialnih prihodkov je presegel 30 odstotkov in je bistveno večji od drugih javnih servisov po Evropi.

S politično samovoljo, brez upoštevanja programskih, kadrovskih, tehničnih in finančnih dejavnikov, je javni radioteleviziji predpisana uvedba parlamentarnega programa. To je imelo za posledico, da so za zagon programa zaradi številnih zapletov potrebovali skoraj tri leta. Obstaja realna nevarnost, da bo zaradi uvedbe parlamentarnega programa prišlo do podvajanja programov in do siromašenja že tako finančno in zlasti kadrovsko podhranjenega informativnega programa RTVS.

Z novimi tehnologijami se spreminjajo platforme za izdajanje klasičnih medijev in pojavljajo se novi mediji, ki korenito posegajo v tradicionalno uporabo in razumevanje medijev ter odnosov med njimi. Novela zakona o medijih iz leta 2006 se je na področju prilagajanja tehnološkemu razvoju dotaknila le pravil za izdajanje dovoljenj za razširjanje programov v digitalni tehniki. Z novo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (2007/65/ES) pa se model regulacije, izvorno razvit za televizijo, prenaša na širše področje avdiovizualnih medijskih storitev, kar zahteva prilagoditev nacionalne medijske zakonodaje.

II. Priporočila za spremembo strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike

1. Splošno

Potrebna je priprava strategije razvoja medijskega sektorja in o tem dokumentu tudi široka javna razprava. Medijsko področje v zadnjem desetletju zaznamujejo številne spremembe: od tehnoloških do uporabniških. Definicija medija, kot jo podaja zakon o medijih, je zastarela, nedorečena in tehnološko omejena. Medije določajo vsebine in storitve, ki so posredovane potencialnim uporabnikom, in ne komunikacijski kanali, po katerih so te vsebine dostopne. Nova regulacija medijev mora preseči tradicionalno in anahrono razumevanje medijske politike kot (predvsem) kulturne politike in jo umestiti na področje zagotavljanja različnih medijskih vsebin in storitev v interesu državljanov in državljank.

Pred kakršno koli bodočo spremembo zakonodaje naj vlada pripravi ustrezno oceno dosedanjega izvajanja zakonov in jasne predloge sprememb, predvsem pa zagotovi široko javno razpravo, v katero bodo vključeni domači in tuji strokovnjaki.

Oblikovati je treba celovit pristop k reševanju in izboljšanju komunikacijskega položaja manjšin. V sistemu »porazdeljene odgovornosti in pristojnosti« ni jasno, kdo je neposredno zadolžen za oblikovanje konsistentne medijske politike, namenjene manjšinskim skupinam v družbi. Pri pripravi tega dokumenta naj sodelujejo predstavniki vseh reprezentativnih organizacij, ki zastopajo interese manjšin.

Zaradi uveljavljanja javnega interesa v medijih je treba poostriti nadzor nad delovnimi in civilnopravnimi pogodbami v medijih.

Urediti je treba pravni položaj, socialno in pogodbeno varnost ter pravice svobodnih in samostojnih novinarjev, tako da bodo primerljivi s položajem redno zaposlenih. Delovnopravna zakonodaja naj se prilagodi tako, da bo zagotavljala minimalen nabor pravic za vse, ki delajo, ne glede na njihov status.

Vlada in pristojno ministrstvo naj se zavzameta za okrepitev socialnega dialoga med delodajalci in novinarji v pogajanjih za kolektivno pogodbo za poklicne novinarje, ta pa naj vsebuje tudi minimalne pravice za novinarje, ki niso v rednem delovnem razmerju, in primerna nadomestila za uporabo avtorskih pravic, čemur delodajalci vztrajno nasprotujejo. Poklicna kolektivna pogodba naj vsebuje tudi minimalna pravila razreševanja konfliktov znotraj uredništev in z izdajatelji.

Za potrebe kolektivnega dogovarjanja in socialnega dialoga naj bo oblikovana reprezentativna skupina izdajateljev medijev.

Izdajatelji medijev naj se vzdržijo neupravičenega pritiska na novinarje pri sklepanju pogodb o prenosu avtorskih pravic in naj uvedejo pravico do pravičnega nadomestila za vse in vsako rabo avtorskih del. Vlada naj oblikuje pravni okvir, ki bo vsem novinarjem – zaposlenim in svobodnim – zavaroval pravico do kolektivnega pogajanja o pravicah avtorjev.

2. Etika in družbena odgovornost

Uvedeni naj bodo mehanizmi družbene odgovornosti medijev; v medijih gre v tem smislu predvsem za prostovoljno uvajanje institutov medijske samoregulacije, kot so reader\\\’s editor, medijski ombudsman, interne pritožne komisije, izdajatelji naj ustanovijo svoja združenja in oblikujejo kodeks izdajateljev medijev.

Akterji medijske industrije – novinarske organizacije in združenja izdajateljev (med njimi pa v prvi vrsti največji in najvplivnejši izdajatelji medijev) bi morali nujno začeti razpravo in sprejemanje prostovoljne odločitve o tem, ali bi lahko po zgledu številnih evropskih držav ustanovili skupno samoregulacijsko telo, ki bi delovalo na ravni celotnega medijskega sektorja in bi na osnovi kodeksa obravnavalo pritožbe državljank in državljanov glede etičnega ravnanja medijev pri objavi vsebin in delovanju ter glede na zavezo izdajateljev in novinarjev zagotavljalo široko sprejemanje in spoštovanje odločitev. Pri tem bi se v razpravi moralo razjasniti, ali bi lahko v sestavo tega telesa njegovi ustanovitelji povabili tudi predstavnike javnosti.

Izdajatelji medijev ter novinarke in novinarji bi v okviru obstoječih in novih mehanizmov samoregulacije in samoomejevanja morali še posebej dejavno in samoiniciativno delovati na preprečevanju in sankcioniranju neprofesionalnega in neetičnega delovanja pri obravnavi ranljivih družbenih skupin v medijih, še posebej otrok in manjšin. Izdajatelji naj novinarje spodbujajo k etičnemu ravnanju in jim omogočajo izobraževalne in druge dejavnosti, ki bi prispevale k večji občutljivosti in kakovostnejšem delu pri obravnavi ranljivih družbenih skupin v medijih. Naj v sodelovanju z novinarskimi organizacijami opravljajo redne monitoringe glede prispevkov o ranljivih družbenih skupinah, poročajo o njih ter na podlagi rednega dialoga s službami in organizacijami, ki pomembno vplivajo na življenje ranljivih skupin, ustvarijo krog zaupanja in zavezanosti za delovanje v interesu javnosti.

3. Zakon o medijih

V zakon je treba vnesti pravila urejanja konfliktov med uredništvom in izdajateljem ter znotraj uredništva. Ponovno je treba uvesti arbitražne postopke, ki jih je slovenska medijska zakonodaja že vsebovala. Vlogo institutov notranje avtonomije uredništev naj zakon v razmerju do izdajateljev okrepi z uvedbo soglasja uredništva k vsem za operativno zagotavljanje uredniške neodvisnosti pomembnim notranjim odločitvam.

Kot pogoj za vpis v razvid medijev naj zakon o medijih predpiše podpis sporazuma med uredništvom in izdajateljem, ki bo vseboval minimalne samoregulativne mehanizme, katerih najmanjši obseg naj bo določen v zakonu. Zakon naj predpiše tudi ustrezne sankcije.

Potrebno je zagotoviti učinkovito pravno varstvo za uveljavljanje ugovora vesti za novinarje, ki imajo v skladu z zakonodajo pravico izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo medija in profesionalnimi standardi.

Ministrstvo za kulturo naj pripravi analizo izvajanja zakonskih določb, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do odgovora in popravka ter zakon ustrezno popravi.

4. Zagotavljanje vsebinske pluralnosti in medijske raznolikosti

Za sofinanciranje javnega interesa na področju medijev je treba določiti merila, ki celovito upoštevajo različne razsežnosti medijskega pluralizma, na primer geografsko, kulturno, politično in druge. Da bi sofinanciranje temeljilo na upoštevanju sprejetih meril, je potrebno za vsako merilo izdelati indikatorje, s pomočjo katerih je možno ugotoviti, ali je državna pomoč potrebna.

Z ustrezno raziskavo je treba preveriti učinke že podeljenih državnih pomoči na medijskem področju ter na osnovi empiričnih dejstev pripraviti seznam prioritet (dolgoročnih in kratkoročnih) za nadaljnje subvencioniranje.

Sistem zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev je treba predelati v posredno in horizontalno subvencioniranje, osnovano na ciljih jasno definirane nacionalne medijske politike (s participacijo javnosti in izdajateljev) in zagotoviti od vlade neodvisen nadzor nad porabo proračunskih sredstev za izvajanje javnega interesa. Vsi postopki morajo biti transparentni in njihov temeljni cilj mora biti usmerjen na zagotavljanje interesov državljanov in državljank.

Sredstva, ki jih za uresničevanje pravic do javnega obveščanja in do obveščenosti manjšinskih skupnosti v Sloveniji podeljujeta tako urad za narodnosti kot Ministrstvo za kulturo, naj se obravnavajo kot sestavni del medijske politike in v ta namen naj bo vzpostavljen mehanizem, ki bo zagotavljal usklajenost, celovitost in preglednost teh ukrepov.

V okviru sofinanciranja javnega interesa na področju medijev naj bo zagotovljeno večje sofinanciranje delovanja strokovnih novinarskih združenj (uvajanje rednega profesionalnega usposabljanja novinarjev), sofinanciranje raziskav z medijskega področja, sofinanciranje projektov, namenjenih različnim manjšinam in deprivilegiranim skupinam, sofinanciranje projektov medijske pismenosti, sofinanciranje projektov, ki bodo podpirali ustanavljanje samoregulacijskih mehanizmov in podpirali družbeno odgovornost na medijskem področju.

5. Status programov posebnega pomena

Ministrstvo za kulturo naj na osnovi opravljenih analiz medijskega trga ugotovi, koliko radijskih in televizijskih programov posebnega pomena Slovenija potrebuje in jasno določi njihove programske obveznosti. Pridobljeni status mora biti posebna »javna koncesija«, ki je podeljena za določen čas pod natančno definiranimi pogoji. Ministrstvo naj obstoječi sistem financiranja revidira glede na že izvedene analize, ki kažejo, v kolikšni meri so dosedanje državne pomoči vplivale na raznolikost programskih vsebin (analiza potreb poslušalcev/gledalcev) in zaposlovalno politiko. Ugotovi naj, ali gre v tem primeru za netransparentno uvajanje sistema »porazdeljenega javnega servisa«.

Vlada naj zagotovi, da bo delež radiofrekvenčnega spektra namenjen lokalnim skupnostim, civilnodružbenim skupinam in iniciativam, ki bodo ustvarjali nekomercialne programske vsebine.

6. Ministrstvo za kulturo

Glede na to, da je Ministrstvo za kulturo ključni oblikovalec in izvajalec medijske politike, je treba tudi na formalni ravni izpostaviti njegovo vlogo na medijskem področju. Predlagamo, da se MK preoblikuje, kar naj bo razvidno že iz njegovega naziva in sicer v »Ministrstvo za kulturo, medije in avdio-vizualne storitve« ali »Ministrstvo za kulturo, medije in informacijsko družbo«.

Direktorat za medije pri MK predstavlja steber medijske politike, zato mora biti takšen oddelek kadrovsko močan in strokovno usposobljen.

Kadrovsko in strokovno je potrebno okrepiti Inšpektorat za medije, da bo sposoben učinkovitega sankcioniranja kršitev medijske zakonodaje in nadzora nad delovanjem medijev. Delo od vlade neodvisnega inšpekcijskega nadzora mora biti predvideno s programom in sistematično načrtovano po posameznih elementih, ki jih morajo izpolnjevati izdajatelji.

Vse podatke, s katerimi so mediji vpisani v razvid medijev, je treba uskladiti z določbami zakona o medijih in jih na spletnih staneh MK javno objaviti. Potrebna je objava vseh programskih zasnov medijev in njihovih z določbami zakona o medijih usklajenih temeljnih pravnih aktov.

Na področju koncentracije lastništva naj Ministrstvo za kulturo dosledno izvaja določila zakona o medijih, ki se nanašajo na omejitve lastništva, določanje povezanih oseb in omejevanje nedovoljene koncentracije.

7. Radiotelevizija Slovenija

Radiotelevizija Slovenija (RTVS) mora dejavno in skrbno komunicirati z javnostjo, z državljankami in državljani, svojimi poslušalci in gledalci, poskrbeti, da so v največji možni meri obveščeni o poslovnih in programskih vidikih njenega delovanja ter jim dati možnost, da izrazijo svoja mnenja in predloge. Pritožbe gledalcev in poslušalcev mora obravnavati od drugih organov RTVS neodvisen organ, čigav status in pristojnosti določi zakon in ne le statut RTVS.

Treba je zagotoviti, da višina prispevka za programe RTV Slovenija ni odvisna od dobre volje vsakokratne vlade, zato mora biti metoda rasti višine prispevka avtomatizirana in zapisana v zakonu. Javnemu zavodu je treba omogočiti poslovno načrtovanje ter kontinuiteto delovanja in zagotoviti, da so spremembe RTV prispevka, vezane na stopnjo rasti povprečne mesečne plače zaposlenih v RS, osnovane na statističnih podatkih za preteklo leto, objavljene do 1. septembra za naslednje leto.

Zaradi stabilnosti financiranja je treba z zakonom določiti obseg oziroma delež sofinanciranja iz državnega proračuna za programe za manjšine v Sloveniji, slovenske manjšine in izseljence ter za tujo javnost, in se s tem izogniti odvisnosti financiranja ter posledično obsega in kakovosti programskih vsebin od izida vsakoletnega pogajanja med vlado in vodstvom RTV Slovenija.

Oceniti je treba posledice uvedbe parlamentarnega programa v okviru javne radiotelevizije glede na programske, kadrovske, tehnične in finančne dejavnike. Na podlagi te ocene naj bo sprejeta odločitev, ali naj bo parlamentarni program po zgledu nekaterih drugih evropskih držav izvzet iz javnega RTV servisa in njegovo delovanje predano v neposredno upravljanje parlamentu, ali pa naj parlament zagotovi le financiranje vseh stroškov delovanja tega programa, program pa naj ostane v okviru javne radiotelevizije. Treba je najti rešitev, ki bo sprejeta v dialogu in bo zagotovila, da delovanja, neodvisnosti in finančne stabilnosti javne radiotelevizije ne ogroža politično samovoljna uvedba parlamentarnega programa.

Za učinkovito izvajanje javne službe RTVS je treba preučiti učinke sprememb zakona o RTVS predvsem v smislu zagotavljanja uredniške avtonomije ter vpliva in nadzora državljank in državljanov nad uresničevanjem javnega interesa v programu javnega servisa. Skrbno je treba preučiti sestavo organov javnega upravljanja in nadzora programov RTVS ter najti rešitve, ki bodo tem organom zagotavljale najvišjo možno mero neodvisnosti, verodostojnosti in široko zastopanost različnih interesov javnosti. V zakonu o RTVS je zato treba postopke kandidiranja in imenovanja članov programskega sveta urediti tako, da bodo bolj pregledni, da bo v imenovanje vključenih več različnih in neodvisnih institucij ter s tem omejena sedaj odločilna vloga državnega zbora in vlade pri imenovanju organov javnega zavoda. Sprejemanje Statuta RTVS kot najpomembnejšega dokumenta, ki ureja delovanje javnega zavoda, naj sodi v pristojnost organa, ki v najširšem pomenu zastopa javnost, kateri je program namenjen.

8. STA

Slovenski tiskovni agenciji je treba zagotoviti ustrezno avtonomnost. Preoblikovana naj bo v javni zavod ali pa v kakršno koli drugo pravno-organizacijsko obliko, ki bo onemogočala vpliv politike oz. povečala vpliv javnega nadzora in javne odgovornosti.

9. Digitalizacija

Vlada naj predstavi ekonomske in finančne ocene stroškov digitalizacije radiodifuzije. Ugotovi naj, kdo bo nosil finančno breme digitalizacije. Vlada naj pripravi tudi jasno oceno stroškov in načinov odpravljanja »digitalne izključenosti« in aktivnih mehanizmov za vključevanje »deprivilegiranih« skupin v te spremembe. MK naj pripravi široko javno razpravo o Strategiji razvoja radijskih in televizijskih programov, ki jo je pripravila Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK).

Sindikat novinarjev Slovenije
Društvo novinarjev Slovenije

dr. Sandra Bašić Hrvatin
Iztok Jurančič
Brankica Petković
Grega Repovž
Jernej Rovšek
Špela Stare
Matej Šurc
Blaž Zgaga

Izhodišča za prenovo medijske politike kot korak dalje od peticije

medijski — Sat, 21 Jun 2008 20:10:41 +0000

Sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije sta za ponedeljek napovedali konferenco za novinarje, na kateri bodo predstavljena izhodišča za prenovo medijske politike, ki jih je pripravila skupina posameznikov in organizacij, dejavnih na medijskem področju, z namenom, da prispeva k razpravi v strokovni in politični javnosti o delovanju in vlogi medijev ter spodbudi k sprejemanju ukrepov, potrebnih za urejanje razmer. Celotno vabilo:

Spoštovani,

Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije vabita na novinarsko konferenco v ponedeljek, 23. 6. 2008, ob 12. uri v sejni sobi novinarskih organizacij, Wolfova 8, Ljubljana.

Na novinarski konferenci bosta predsednik DNS Grega Repovž in predsednik SNS Iztok Jurančič predstavila Izhodišča za prenovo medijske politike, ki jih je pripravila skupina posameznikov in organizacij, dejavnih na medijskem področju z namenom, da prispeva k razpravi v strokovni in politični javnosti o delovanju in vlogi medijev ter spodbudi sprejemanje ukrepov, potrebnih za urejanje razmer.

Izhodišča za prenovo medijske politike smo pripravili kot zloženko in poslali številnim akterjem medijske politike in medijske industrije, novinarkam in novinarjem, nosilcem akademskih analiz in civilno-družbenih akcij, in tudi političnim strankam, ki jih v času priprav na parlamentarne volitve želimo spodbuditi k premisleku in javnemu opredeljevanju do pomembnih strateških vprašanj o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

Izhodišča vam bomo v elektronski obliki poslali pred novinarsko konferenco v ponedeljek, na njej pa vam bodo na razpolago tudi v tiskani obliki.

Gradivo je nastalo na pobudo avtorjev peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo 571 novinark in novinarjev. Pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike smo izhajali iz priporočil, nastalih v okviru raziskovalnih projektov in študij Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Vljudno vabljeni!

Predsednik ZNP z žrebom Peter Jančič

medijski — Sat, 21 Jun 2008 20:10:09 +0000

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je z neverjetno zamudo vendarle sklicalo občni zbor. Kot poročajo današnji mediji, je po tajnem glasovanju s pomočjo žreba predsednik postal Peter Jančič. Združenje se je hkrati opredelilo do statutarnih sprememb na Večeru in jih označilo za nezakonite. Povzemamo po RTVS, za primerjavo še zapis Dnevnika:

Na občnem zboru Združenja novinarjev in publicistov so za svojega novega predsednika določili Petra Jančiča.

Ta je na tajnih volitvah dobil enako število glasov kot Nenad Glücks, novega predsednika pa je določil žreb. Jančič bo tako združenje vodil prihodnja štiri leta. Njegovi člani so po razpravi o položaju v medijskem prostoru sprejeli izjavo, s katero opozarjajo na nesprejemljivo reorganizacijo v časopisnem podjetju Večer, kjer je funkcijo odgovornega urednika vseh uredništev prevzel predsednik uprave Uroš Skuhala.

“Zaradi pomislekov, ki jih je izrazila velika večina novinarjev in urednikov Večera, strokovnjakov z medijskega področja, ter zaradi očitnega nasprotja z namenom zakona o medijih, ki opredeljuje funkcijo odgovornega urednika medija, Združenje novinarjev in publicistov poziva lastnike, da sporne statutarne določbe v najkrajšem možnem času odpravijo,” so zapisali v združenju. Nova ureditev po njihovem mnenju namreč v praksi pomeni, da urednike posameznih uredništev na Večeru zdaj imenujejo brez pridobivanja neobvezujočega mnenja novinarjev, kar je po presoji članov ZNP-ja nezakonito.

Janševo svetilništvo plagiat Blaira - kako o tem poročajo mediji

medijski — Fri, 20 Jun 2008 20:27:11 +0000

Premier Janša naj bi na proslavi 15. obletnice samostojnosti junija 2006 prebral govor, katerega deli so plagiat Blairovega govora iz leta 1997. Za to izjavo je premier dobil celo nagrado Bob leta. O tem poroča v današnji številki tednik Mladina, za kratko analizo govora glej tule.

Zanimalo nas je, kakšna bo medijska recepcija tega za vlado in premierja Janšo neprijetnega dogodka oziroma informacije danes in v naslednjih dneh ter ali lahko iz tega razberemo, kateri mediji bodo eventuelno poskušali informacijo »zadržati«. Ko to pišemo, je ura 22.25.

Med prvimi je o njem danes poročal Dnevnik.si, nekaj pred 19. uro, ob enakem času tudi Siol.net. O tem poroča 24ur.com, tudi v svojem dnevniku ob 19. uri, a je verjetno o tem poročal prvi. Ob 19.13 poročajo Finance. Ob približno 20.00 uri so se odločili, da vestičko objavijo na MMC RTVS (ki, mimogrede, velja, za ne preveč ubogljivi del RTV Slovenija). Na Delo.si so vest objavili nekaj pred 22. uro.

STA, ki bi morala o tem poročati med prvimi, zaenkrat molči, zapisa nismo zasledili niti na Večer.si ali kakšnem drugem elektronskem ali drugem mediju.

Omeniti velja še Janšev demanti (povzeto po Siolu):

»Uporabil sem stavke in besedne zveze, ki jih državniki ob takšnih priložnostih uporabljajo. Govorice o intelektualni kraji so skrajno pretirane,« pa naj bi se, po poročanju Pop tv, na očitke odzval premier Janez Janša.

Milan Kučan in Spomenka Hribar o strahu novinarjev

medijski — Fri, 20 Jun 2008 19:54:54 +0000

Včeraj so na posvetu v organizaciji Foruma 21 opozicijske stranke predstavile svoje gospodarske programe in svoja stališča glede koncentracije kapitala (glej Dnevnik.si).

Ob tem so predsedniku Foruma 21, Milanu Kučanu, postavili vprašanje, zakaj ni na posvetu navzočih več gospodarstvenikov, ki so člani Foruma. Njegov odgovor (povzemamo po Dnevniku, 20. 6. 2008, str. 4) je razkril dvoje: da jih je strah in da je enako strah tudi novinarje. Zaradi strahu niso pisali o zborniku Liberalne akademije z naslovom Pet minut demokracije, in ob tem citira Spomenko Hribar:

Kučan: kazalo bi se zamisliti, zakaj se ljudje bojijo

Predsednik Foruma 21 Milan Kučan nam po koncu posveta ni hotel razkriti, kdo od včerajšnjih udeležencev se mu je zdel najbolj prepričljiv, oziroma je dejal, da se mu je s svojimi vprašanji zdel najbolj prepričljiv voditelj razprave Maks Tajnikar. »Tudi odgovori so bili v redu. Različni, in to je tudi prav,« je še dodal.
Na seji Foruma 21 pred štirimi leti se je pred dvorano Cankarjevega doma in za vpis med člane foruma drenjala vrsta direktorjev pomembnih slovenskih podjetij. Med včerajšnjo publiko posveta o gospodarskih temah nismo zasledili niti enega, čeprav - kot nam je dejal Milan Kučan - iz foruma ni izstopil nihče. »Pred štirimi leti se je forum ustanavljal in tedaj še ni bilo strahu. Zdaj pa se ljudje bojijo, še posebno tisti, ki so pri vodenju svojih podjetij odvisni od državnih ukrepov. Ljudje se bojijo tudi govoriti in namesto razpravljanj o tem, kdo kaj je v tej državi, bi si kazalo zamisliti, zakaj se ljudje bojijo.« Ob tem je Kučan dodal, da se bojijo tudi novinarji. Opozoril je na besede Spomenke Hribar v Studiu ob sedemnajstih, ki je dejala, da kljub novinarski konferenci o zborniku Liberalne akademija v medijih ni bilo ničesar napisanega in da so novinarji, ki so bili povabljeni, rekli »Razumite nas, razmere so takšne, da si o tem ne upamo pisati.« Dovolj razlogov je torej, da si človek zamisli,« je poudaril Kučan.

O medijskem bojkotu predstavitev (Ljubljana, kasneje Maribor), smo pisali tule.

Medijski denar znova v »prave« roke: Nova revija, Ampak, Demokracija, ZNP

medijski — Thu, 19 Jun 2008 11:17:08 +0000

Ministrstvo za kulturo je preko razpisa za programske vsebine tiskanih, radijskih, televizijskih programov ter elektronskih publikacij razdelilo 1,9 milijona evrov. Na ministrstvo je prišlo 289 vlog, Dnevnik in Delo pa ne bosta prejela sredstev. Podjetje Nova Revija je za tri prijavljene projekte v reviji Ampak prejelo 120.000 evrov, podjetje Nova obzorja, sicer izdajatelj tednika Demokracija, pa dobrih 200.000 evrov za štiri prijavljene projekte. Približno 57.000 evrov je za pet projektov prejelo tudi Ognjišče, njihov radio pa je v delu razpisa, ki je namenjen lokalnim in regionalnim programom, prejel še 115.000 evrov.

Iz današnjega zapisa v Večeru povzemamo nekoliko več podatkov. Nekaj značilnosti: znova (1, 2) so največ prejeli »naši«, torej vladi Janeza Janše naklonjeni intelektualni krogi, vključno z Jančičevim ZNP, ki ni zaenkrat formiral niti svojih organov, saj še zmerom ni sklical občnega zbora. Članek v Večeru:

Največ Novim obzorjem in Novi reviji

Kulturno ministrstvo je dodelilo medijski denar 77 projektom, ki po mnenju strokovne komisije bogatijo slovenski medijski prostor

Edini od treh vodilnih slovenskih dnevnikov, ki je po oceni strokovne komisije pri ministrstvu za kulturo upravičen do “sredstev za pluralizacijo medijev”, je Večer. Naš časnik bo za vsebine, ki jih vsak dan zaokroža v rubriki V žarišču, prejel 60 tisoč evrov.

Večer je eden izmed mnogih medijev, ki so se tudi letos prijavili na redni letni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Po poročilu pristojne komisije na ministrstvu za kulturo so letos obravnavali 289 vlog.

Petčlanska strokovna komisija, ki ji predseduje Suzana Žilič, njeni člani pa so Andrej Aplenc, Peter Lah, Danica Ozvaldič in Borut Rončevič, je med njimi izbrala 77 projektov, ki jih bo ministrstvo financiralo letos. Kriteriji, po katerih je komisija ocenjevala kakovost in pomen projektov za “uresničevanje javnega interesa”, so dokaj splošni. Med njimi zasledimo “objektivno in uravnoteženo predstavljanje političnih stališč”, kakovost, izvirnost in aktualnost obravnavanih vsebin pa tudi “pravica do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti”. Po zagotovilih komisije so pri izbiri programov v tiskanih in tudi v elektronskih medijih imele prednost vsebine, namenjene slepim in gluhonemim. Ne samo zaradi velikega števila prijavljenih projektov, marveč tudi zaradi želje, da bi dobilo denar čim več kakovostnih projektov, se je komisija odločila za omejitev financiranja pri tiskanih medijih na 60 tisoč evrov, pri radijskih programih in elektronskih publikacijah na 20 tisoč evrov, pri televizijskih programih pa na 50 tisoč evrov.

In katere medije bo ministrstvo za kulturo najbolj izdatno financiralo? Med največjimi prejemniki denarja so ljubljanska Nova obzorja. Za svoje štiri projekte, ki jih zaokroža spletna Demokracija, bodo obzorja prejela 200 tisoč evrov. Okoli 120 tisoč evrov bo dobila Nova revija za družbene, humanistične, gospodarske, razvojne in spletne strani v Ampaku. Tednik Družina bo dobil dobrih 57 tisoč evrov za Mladi val, nekoliko manj pa za svojih pet projektov Ognjišče. Država bo financirala tudi reportažne in kmetijske strani v Dolenjskem listu, ki dobi 55 tisoč evrov. Dva tisoč evrov manj je komisija namenila murskosoboškemu Podjetju za informiranje za Izbrano. Gorenjski glas dobi za svoje Razglede 30 tisoč evrov, Primorske novice pa za svoje Valovanja dobrih 12 tisoč evrov.

Na sicer obsežnem seznamu medijev, ki so s svojimi vsebinami prepričali komisijo, sta tudi Radio Študent in Radio Marš: ljubljanskemu študentskemu radiu je komisija prisodila 20 tisoč, mariborskemu pa 16 tisoč evrov. S svojimi medijskimi projekti sta na razpisu uspeli še dve mariborski podjetji, Založba Kapital in Otip, d.o.o., Trgovina in inženiring, ki prejmeta vsaka po 30 tisoč evrov. Med množico tistih, ki so po oceni ministrstva za kulturo zaslužijo proračunski denar za svoje programe, je tudi novo Jančičevo Združenje novinarjev in publicistov, ki dobi za svoje medijske razprave in študije 20 tisoč evrov.

Dragica Korade

Razrešena odgovorna urednica 3. radijskega programa na RTVS

medijski — Wed, 18 Jun 2008 19:55:19 +0000

Kot je bilo obelodanjeno na torkovi (včerajšnji) seji programskega sveta RTVS, je direktor RA Slovenija pred tednom razrešil odgovorno urednico ARS programa (3. program RA Slovenija), Vilmo Štritof Čretnik. Razlog naj bi bil v finančni »nedisciplini« in preveliki porabi sredstev, vendar nekateri indici pričajo tudi o drugih vzpodbudah za razrešitev.

Danes je poslanka Zares, Majda Širca, na vodstvo RTVS naslovila vprašanje o tem. Povzemamo po STA (via Matkurja):

Širca pisala generalnemu direktorju RTV Slovenija
18.06.2008

Ljubljana, 18. junija (STA) - Poslanka Zaresa Majda Širca je na generalnega direktorja RTVS Antona Guzeja naslovila odprto pismo, v katerem izraža zaskrbljenost nad razlogi za odstavitev odgovorne urednice tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. Po mnenju poslanke se radio s tem “oddaljuje tistemu poslanstvu, ki RTV Slovenija definira kot servis javnega pomena”.

Kot je v pismu generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenija (RTVS) zapisala poslanka, se ji zdi nesprejemljivo, da je tretji program nacionalnega radia v zadnjem obdobju utrpel “pomenljivo znižanje sredstev” in da je bila dosedanja urednica “zaradi prekoračitve sredstev - menda v višini 37.000 evrov - umaknjena oziroma odstavljena”.

Odstavitev se ji zdi posebej problematična zato, ker je omenjena prekoračitev nastala “ob povečanih obveznostih uredništva programa ARS, ob zmanjšanih sredstvih in ob nemožnosti, da bi vodstvo sploh prisluhnilo sanacijskemu programu, ki ga je urednica pripravila”.

“Zaskrbljenost je še toliko večja tudi zato, ker so na zadnji seji parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport - ob obravnavi poročila nadzornega sveta RTV Slovenija - nadzorniki priznali, da se iz razvojnih sredstev, rezerviranih za nujni tehnološki razvoj, financirajo tudi zabavni programi TV Slovenija, pa tudi ostali projekti, ki popularizirajo programske vsebine in tudi sam javni zavod,” je zapisala poslanka.

Ob tem se Širca tudi boji, da “bodo stiske uredništev kulturnih vsebin znotraj radijskih programov RTV Slovenija vsak dan večje”. Po njenih navedbah znaša namreč izpad prihodkov zaradi nekoregiranja višine prispevka s stopnjo rasti cen skoraj 16.400.000 evrov.

“Vemo, da je ta izpad tudi davek na politične obljube vladajoče koalicije, dane ob sprejetju zakona o RTV Slovenija, da bomo dobili cenejši in boljši RTV program,” je zapisala poslanka in zaključila, da lahko glede na vse, danes zgolj “potrdimo, da se program oddaljuje tistemu poslanstvu, ki RTV Slovenija definira za servis javnega pomena”.

Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je sicer na torkovi seji programskega sveta RTVS povedal, da so urednico razrešili zato, ker ni upoštevala okvira sredstev, ki ga ima progam na razpolago. Zaradi tega je po njegovih besedah program do njene razrešitve že porabil več kot 40 odstotkov sredstev, ki jih ima na razpolago na letni ravni. Ob tem je pojasnil, da bi, če bi se ta trend nadaljeval, program na koncu leta imel 250.000 evrov izgube.

Povedal je tudi, da je bila urednica večkrat opozorjena, da presega višino dodeljenih sredstev, vendar opozoril ni upoštevala.

Prenovljeno sredinski Mag

medijski — Wed, 18 Jun 2008 19:53:40 +0000

Mag bo poslej, v ostri konkurenci med Mladino in Reporterjem, prenovljen. Kot pravijo sami, so se odločili za (zlato) sredino in tu iščejo svojo nišo – prvi konkurent je (po njihovem) očitno na levi, drugi očitno na desni. Povzemamo po zapisu Delo.si:

Mag odslej sredinski tednik

Prenovljeni tednik Mag tudi za mlajše bralce

Re.M., sre, 18.06.2008 10:51

Ljubljana - Danes je prvič izšel prenovljeni tednik Mag, ki je po dolgih letih izhajanja doživel oblikovno in vsebinsko osvežitev. S prenovo Maga želi Delo zapolniti vrzel na trgu informativnih revij, saj bralci doslej niso imeli na voljo kakovostnega sredinskega tednika.

Izkušena ekipa pod uredniškim vodstvom Vesa Stojanova, ki smo jo okrepili še z novimi močmi, bo z upoštevanjem najvišjih novinarskih standardov ustvarjala nepristranski in objektiven časopis. Mag se bo poskušal oddaljiti od skrajnih in enostranskih pogledov, zato bodo vse teme obravnavane korektno in objektivno. Takšnega položaja na trgu tedenskih revij nima zaenkrat nobena časopisna izdaja, je dejal Veso Stojanov.

S široko paleto različnih vsebin bo Mag namenjen najširši skupini bralcev, z novimi rubrikami bo prilagojen zahtevam mlajših bralcev, predvsem pa bo ponujal dovolj zanimivega branja za ves teden.

Osrednje teme prenovljenega Maga bodo še vedno vključevale področji politike in gospodarstva, več poudarka pa bo na zgodbah in temah iz sociale, kulture, življenjskega sloga (life style) in zdravja. V skladu s sodobnimi oblikovalskimi smernicami smo opravili tudi oblikovno prenovo Maga, ki jo je zasnoval priznani oblikovalec Ermin Međedović.

Tiskano izdajo Maga bo nadgrajevala in dopolnjevala prenovljena spletna stran www.mag.si, ki bo dnevno obnovljena s svežimi vsebinami, uredništvu pa bo med drugim omogočala večjo interaktivnost z bralci. Ker želimo pritegniti tudi bralce, ki do novic in informacij dostopajo predvsem prek spleta, bo Mag upošteval vse sodobne informacijske trende, s svojim profilom pa je že prisoten na priljubljenem portalu Facebook.

Prenovljen tednik Mag bo vključeval celovito komunikacijsko podporo. Z različnimi orodji in komunikacijskimi kanali bomo tako dosegli vse ciljne skupine, okrepili prepoznavnost Maga in utrdili njegov položaj na časopisnem trgu.

Navzlic vsem protestom Markeš »out«, Skuhala dvakrat »in«

medijski — Sun, 15 Jun 2008 11:06:34 +0000

V petek kljub drugačnim napovedim Janez Markeš ni bil razrešen krivdno, pač pa v skladu s pogodbo. V petek naslednji teden naj bi uprava Dela na njegovo mesto imenovala Darijana Koširja, sedanjega namestnika odgovornega urednika. (vir: žurnal24).

Spomnimo, da se aktiv novinarjev ni v dovolj velikem številu odzval glasovanju o razrešitvi.

Čez nekaj dni pa bo »faktična« postala tudi enotirna uprava na Večeru. Kot piše Delo.si, bo Uroš Skuhala z 20. junijem direktor in hkrati odgovorni urednik Večera, po napovedih pa naj bi njegov namestnik (na funkciji odgovornega urednika) postal Tomaž Ranc. Povzemamo:

Ne glede na odločno nasprotovanje novinarjev Večera, ki so bili na glasovanju s 95-odstotno večino proti spremembi statuta ter uvedbi enotirne uprave, je nadzorni svet potrdil sklepe majske skupščine mariborske časopisne hiše in Uroša Skuhalo imenoval za direktorja in hkrati odgovornega urednika vseh Večerovih edicij. Funkcijo bo nastopil 20. junija.

Seja nadzornega sveta, ki ga vodi Dušan Mohorko, je v sredo trajala do poznih večernih ur, kljub menda zelo razgreti razpravi pa nasprotovanje novinarjev in urednikov ni imelo dovolj velike teže, da bi se lastniki - to je Pivovarna Laško - odrekli novemu sistemu vodenja poslovne in uredniške politike. Novinarji so bili zaradi takšnega razpleta razočarani. Kot pravijo, obsojajo ignoranco, s katero je nadzorni svet z »glasovalnim valjarjem povozil« voljo Večerovih novinarjev, urednikov, fotoreporterjev in navsezadnje tudi dveh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, ki sta glasovala proti, kar kaže na nespoštovanje medijev, ki jih imajo v lasti, predvsem pa tistih, ki jih ustvarjajo. Po njihovem mnenju je to še en dokaz temeljnega nerazumevanja svobode tiska, novinarske avtonomije in specifične pomembnosti medijskih hiš za demokracijo, zaradi česar jih je nemogoče enačiti z drugimi gospodarskimi družbami.

Kot poudarjajo novinarji, njihov protest ni usmerjen proti direktorju Urošu Skuhali, ampak proti združitvi funkcije direktorja in odgovornega urednika oziroma proti sistemski ureditvi, ki jim jo vsiljujejo lastniki. To razumejo kot poskus vpliva na uredniško politiko in novinarsko avtonomijo, neodvisnost medijev pa je po njihovem mnenju pomembnejša od finančnih interesov njihovih lastnikov. Večer je zdaj posebnost v slovenskem medijskem prostoru, sprememba statuta in uvajanje enotirne uprave pa lahko dolgoročno usodno vpliva na prihodnost mariborske časopisne hiše. Pojasnila lastnikov oziroma predsednika nadzornega sveta družbe Dušana Mohorka, da gre zgolj za poslovno potezo, jih niso prepričala, saj ne morejo pristati na to, da je odslej njihova novinarska in uredniška avtonomija zaščitena le z »javnimi zavezami in izjavami« predstavnikov lastnikov, da ne bodo posegali v uredniško politiko in avtonomijo edicij Večera. Glede na medijsko odmevnost bi od lastnikov namesto molka pričakovali, da bodo javno predstavili svojo strateško usmeritev glede načrtov s časopisom.

Uroš Skuhala na zadeve gleda drugače: odločitev o združitvi funkcij je zgolj poslovne narave, lastniki pa pričakujejo od Večera poslovno uspešnost. Zatrjuje, da bo avtonomija novinarjev zagotovljena enako kot doslej; garancija za to je menda dejstvo, da bo dosedanji odgovorni urednik Tomaž Ranc po združitvi funkcij postal namestnik odgovornega urednika z vsemi pooblastili odgovornega urednika, hkrati pa tudi namestnik direktorja, s čimer bodo novinarji v podjetju postali še bolj pomembni. Skuhala pravi, da je Večer odlično medijsko podjetje, saj časopis po zadnji raziskani branosti vsak dan prebere okoli sto petdeset tisoč ljudi, kar jih uvršča na visoko drugo mesto med slovenskimi resnimi dnevniki; od novinarjev pričakuje »zgolj profesionalizem, delo, skladno z novinarsko etiko, ter njihovo zavezanost javnosti, ne pa lastnikom kapitala ali politiki«.

Tomaž Ranc priznava, da ima tudi sam kot novinar pomisleke o novi sistemski ureditvi, saj lahko prinaša nekatere pasti, vendar ima zdaj v rokah pogodbo namestnika odgovornega urednika z vsemi pooblastili odgovornega urednika, hkrati pa je predlagan na funkcijo namestnika direktorja, kar tudi po njegovem mnenju še krepi vlogo novinarjev v Večeru. Ranc poudarja, da je dobil jasno zavezo predsednika nadzornega sveta Dušana Mohorka, da se lastniki ne bodo vmešavali v novinarsko delo in da bodo zagotavljali novinarsko avtonomijo, razumljivo pa je tudi, da jih zanima poslovna uspešnost podjetja.

Novinarjev Dela ni bilo dovolj, da bi se opredelili proti razrešitvi Markeša

medijski — Thu, 12 Jun 2008 21:57:45 +0000

Povzeto po STA (Matkurja):

Glasovanje aktiva novinarjev Dela o Markeševi razrešitvi ni uspelo

Ljubljana, 12. junija (STA) - Glasovanje aktiva novinarjev Dela o razrešitvi odgovornega urednika Dela Janeza Markeša zaradi prenizke udeležbe ni uspelo, je danes sporočil predsednik aktiva Peter Kolšek. Kot je še pojasnil, to pomeni, da se uredništvo do predloga o imenovanju oziroma razrešitvi odgovornega urednika medija ni opredelilo.

Kolšek je poudaril, da statut aktiva novinarjev Dela v 40. členu pravi, da je “glasovanje veljavno, če se ga udeleži več kot polovica vseh upravičencev do glasovanja”. Po navedbah volilne komisije se je glasovanja udeležila manj kot polovica upravičencev, saj je od 192 članov aktiva glasovalo 73 članov, kar je 38 odstotkov, še piše v sporočilu.

“Če se glasovanja udeleži premalo upravičencev, da bi bilo veljavno, pomeni, da se uredništvo do predloga o imenovanju oziroma razrešitvi odgovornega urednika medija ni opredelilo,” je še pojasnil Kolšek.

Markeš za STA glasovanje aktiva ni želel komentirati.

Kot je znano, je nadzorni svet Dela na seji 3. junija začel postopek za razrešitev odgovornega urednika Dela Janeza Markeša. Istočasno so nadzorniki njegovo mesto ponudili njegovemu zdajšnjemu pomočniku Darijanu Koširju, ki ga je tudi sprejel.

Šurla o tem, da za novinarsko peticijo stoji Gregor Golobič

medijski — Thu, 12 Jun 2008 12:47:28 +0000

V uvodniku z naslovom Prosojnost novih oblačil v tretji številki Reporterja odgovorni urednik Silvester Šurla znova spregovori o fatalnosti Golobičeve persone v slovenski politiki, pa tudi o tem, da je predsednik Zares zaresni skriti iniciator novinarske peticije:

Za poznavalce medijskega zakulisja ni nobena skrivnost, da je ravno Golobič za razvpito peticijo 571 novinarjev, tudi tistih iz Cicibana, ki so se sklicevali na kontroverzno pismo Andrijane Starina Kosem, in ne da bi ponudili en sam konkreten dokaz, obtoževali vlado Janševo vlado podrejanja medijev po vsej Evropi.

Spomnimo, da je ta trditev v popolnem nasprotju z dosedanjimi trditvami, po katerih za novinarsko peticijo stoji SD ali LDS. Janša je denimo lanskega novembra večkrat zatrdil, da je peticija nastala v krogu Socialnih demokratov, ker da besedilo spominja tekst Ocene stanja. Pahor je takšne namige takrat zavrnil, podobno pa tudi Zgaga in Šurc.

Kdo torej stoji za peticijo: SD, LDS ali Zares? Pravo vprašanje le za paranoične žurnaliste.

Zgaga v kolumni za Guardian o domačih »washingtonskih voznikih limuzin«, slovenskem »majhnem Putinu« in servilnosti Slovenije ob obisku G. W. Busha

medijski — Wed, 11 Jun 2008 16:34:26 +0000

Prav včeraj in le včeraj smo na spletni strani STA prešteli 47 zapisov (omemb) te agencije ob bok obisku ameriškega predsednika v Sloveniji. Tu je nekaj protiuteži. Prav na dan pred svojim slovesom od časopisa Večer je Blaž Zgaga za londonski Guardian (si parva licet componere magnis), sicer z imenitnim bazenom spletnih bralcev po celem svetu, napisal komentar ob obisku G. W. Busha v Sloveniji. Celoten članek v Guardianu, pretežen del spodaj.

Washington’s new limo drivers?

It is a blessing Slovenia didn’t win the Eurovision song contest. Why? Because if it had won, Eurovision 2009 would be in Brdo pri Kranju.

This joke has been circulating around Slovenia for the last few weeks. In reality, it looks as if Slovenia and its capital Ljubljana have nothing to do with the Slovene presidency of the European Union, not even with George W Bush’s visit. Most official events and meetings are held at the eponymous mansion, where the former Yugoslav leader Josip Broz Tito hosted dictators from all around the world. Heile Selassie, Fidel Castro, Nicolae Ceausescu and Kim Il-sung are just a few who enjoyed the hospitality in Brdo. But in 2001, the first summit between George Bush and his Russian counterpart Vladimir Putin also took place there.

After 9/11, many Slovenes sympathised with American people. For the majority, Bush was only a president known to have problems with the pronounciation of longer words. On the one hand, he had mistaken Slovenia for Slovakia, but on the other was committed to peacefully completing his mandate. Nowadays it is just the opposite. It is very difficult to find a Slovene with a positive opinion of him. His decision to attack Iraq and the “war on terror” has changed Bush into one of the most negative people in this tiny country on the sunny side of the Alps. His opposition to the fight against global warming has made him deeply unpopular as well.

But this opinion is not shared inside the political elites. Foreign minister Dimitrij Rupel, for example, is still trying to promote American interests in the European Union. He also brought Slovenia to the “Vilnius letter” declaration and thus, despite opposition from the Slovene public, supported the coalition attack on Iraq. Moreover, by sending troops to Iraq, Afghanistan and Kosovo, Slovenia has become one of the active contributors of soldiers. In spring 2007, almost 11% of the Slovene army was on operations. The percentage is slightly lower now, but it’s still a heavy burden for a tiny nation whose people are against sending the troops to those faraway lands.

Many Slovenes compare their prime minister, Janez Jansa, to George Bush. They feel that both are arrogant, use similar methods and have deceived their own countries. Thanks to the government’s pressure on the Slovene media, one of Jansa’s nicknames is even “Little Putin”.

In common with many people in the world, the Slovenes are waiting for Bush’s presidency to be over as soon as possible. The race for the US democratic presidential candidate has therefore been followed by the anticipation of change. After eight years of wars, terrorist attacks and the systematic violation of the human rights of terror suspects, there is surely time for more light. Many see Barack Obama as the best option. But in reality, the Slovenes are not as interested in the US elections as they are preoccupied with their own parliamentary elections in autumn.

It is not clear if the election will unseat “Local Bush” or ‘Little Putin’, as some call the unpopular Jansa, nor if the new elites will be more self-confident or will follow the same servility as shown a few days ago. Just before Bush’s visit, the cabinets of the Slovene leaders publicly clashed on the subject of who would host the first lady Laura Bush – the president’s wife, Barbara Miklic Turk, or the prime minister’s fiancee, Urska Bacovnik? They eventually decided that both would do the job, with the addition of the foreign minister’s wife.

At the moment, a huge discrepancy is visible between the views of the Slovenes and the servility of the political elites. However, the Slovene’s lackey manner has been derided for centuries – for decades the servile Slovene elites were mockingly called “Vienna fiakkers” (horse-drawn taxis) by other Yugoslav nations and in the 1990s there was a joke among Serbs that they had been promoted to railway conductors. Subsequently, the present level would be a promotion – to “Washington limo drivers”.