Medijski watch dog

Pisali smo že o zapletu z gosti v zadnji oddaji Vroči stol. Zdaj nekateri namigujejo, da je to mogoče poslednja, ne le zadnja oddaja. Takšen razplet so sugerirali v Večeru, takšen razplet se da razbrati iz zapisa na Delo.si. Če bo do njega prišlo, bo zaplet Brezigar-Penko, torej v odnosu generalna državna tožilka in njej podrejeni tožilec, še pred nedeljsko aretacijo Pena in Ivana Zidarja (ki jo je znova enigmatično ekskluzivno pokrila RTV Slovenija in novinar s terena, taisti Vladimir Vodušek) dobil svojo predčasno različico teden poprej.

Spomnimo, da je tedaj na poti v studio Barbara Brezigar zavrnila nastop v oddaji, ko je izvedela, da jo v studiu čaka tudi Boštjan Penko. In z njo direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek. Spomnimo, da sta prav včeraj oba nastopila in komentirala aretacijo Penka. Od tod dalje je razplet tehničen: tožilka verjame, da mora vedeti, s kom bo nastopila v oddaji, in enako pritrjuje odgovorni urednik na TVS, Rajko Gerič. Vodušek tega ne misli oziroma verjame, da dinamika oddaje ne dovoljuje tega pravila. In ker je menda prekršil tako hišno pravilo, zdaj Vroči stol visi na nitki. Povzemamo Klaro Škrinjar po Delo.si (tudi v današnji tiskani izdaji):

Ljubljana - V Vročem stolu 23. junija, v katerem je beseda tekla o korupciji, je tik pred oddajo sodelovanje odpovedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ko je izvedela, da bo v njej sodeloval tudi zdaj že nekdanji (in v nedeljo pridržani) višji državni tožilec Boštjan Penko. Voditelj Vladimir Vodušek verjame, da je bila oddaja kljub vsemu korektno izpeljana, sam pa da ni vedel za nekatere dogodke, ki po njegovih besedah »absolutno sovpadajo«. »Očitno je takrat že potekal postopek proti Boštjanu Penku in je bila generalna državna tožilka o tem obveščena ter se ni hotela z njim soočiti, jaz pa tega nisem vedel,« nam je včeraj dejal Vodušek.

Urad generalne državne tožilke je proti takšnemu, po njihovem neprofesionalnemu načinu dela protestiral, ker so se za nastop Barbare Brezigar dogovorili po Voduškovem zagotovilu, kakšna bo udeležba v oddaji: poleg Brezigarjeve še direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos in predavatelj na fakulteti za varnostne vede in član protikorupcijske komisije Bojan Dobovšek. A vse ni šlo po tem načrtu: tik pred oddajo je namreč Brezigarjeva izvedela, da bo v oddaji na predlog Draga Kosa nastopil tudi Penko. »Ker Vladimir Vodušek ponovno zavestno ni spoštoval dogovora in se je prilagodil zahtevam enega od gostov, je generalna državna tožilka zavrnila nastop v oddaji,« so v uradu pojasnili njeno ravnanje; po njihovem mnenju se na ta način ustvarja izkrivljena slika o problematiki.

Zadovoljen ni niti Voduškov nadrejeni, odgovorni urednik televizijskega informativnega programa Rajko Gerič, ki nam je potrdil, da namigi, da jeseni oddaje ne bo več vodil Vodušek, niso ravno »iz trte zviti«. »Te govorice imajo temelj, ker se je izkazal za voditelja, ki mu ne morem zaupati.« Vroči stol se po besedah Geriča čez poletje umika iz programa, a za to ni kriv protest generalne tožilke, temveč zgolj poletna televizijska shema. Vodušek pravi drugače, in sicer da je bilo odločeno, da bo oddaja tudi čez poletje. »Ne verjamem, da bi javna TV na intervencijo kogar koli, pa naj bo to generalna državna tožilka, umaknila s programa katero koli oddajo na TV. Če se bo to zgodilo, bom ukrepal,« je dejal Vodušek. Kaj konkretno bo storil, včeraj ni hotel pojasnjevati.

Gerič sicer pravi, da ga očitki generalne državne tožilke niti ne zanimajo. »Glaven je moj očitek voditelju, da se ni držal dogovora in ni upošteval navodil.« Dogovor je bil, da voditelj goste obvesti o tem, kdo bo v studiu sedel. »Voditelj mi je zagotovil, da bo to naredil, a tega ni storil,« je nadaljeval Gerič ter dodal, da to velja za vse oddaje informativnega programa. »Gostje morajo vedeti, v kakšno omizje so vabljeni in se potem odločijo, ali bodo prišli ali ne,« je odločen Gerič. »Za jesen ostane temeljni premislek, na kakšen način z oddajo naprej in kdo jo bo vodil,« je še dejal.

Najprej so se spomnili Sandija Čolnika, bila je referendumska nedelja, 22. junij. Potem je ta realiziral intervju z Janezom Janšo, ob 20. obletnici JBTZ. Dali so ga v oddajo Večerni gost, ki je na sporedu enkrat na mesec. Toda smola, zadnja je bila le teden pred tem, 15. junija, s Tomom Križnarjem. Od kod torej ideja, da Janša nastopi kot večerni gost pri Čolniku izvenserijsko? In to v oddaji, ki nima političnega predznaka?

O tem, kako se je dogajala sprememba in zakaj Janša ni pristal v oddaji Intervju, ki se odvija v nedeljo zvečer z velikokrat političnimi gosti, govori prispevek v zadnji Mladini (27. 6. 2008). Očitno je prvi gostitelj ustrezal, drugi ne. Čolnik je bil član Zbora za republiko, podprl je novi zakon o RTV, nedvomno goji simpatije do premiera, kar je bilo nekajkrat začutiti tudi v intervjuju. Lado Ambrožič je brezkompromisen, generičen levičar, verjetno, zato sklep, ki ga je napisala novinarka: »Vse kaže, da je voditelja intervjuja določil kar predsednik vlade.«

Ambrožič ga je namreč sam, pred enim mesecem, povabil v svojo oddajo zaradi iste obletnice. Najprej je prejel dvoumen odgovor iz kabineta predsednika vlade, potem pa dvakrat nobenega. Potem je videl, da bo ta nastopil drugje, in za Mladino povedal:

»Ko se je izkazalo, da se bo s premierom v istem nedeljskem terminu, le v drugi oddaji pogovarjal Sandi Čolnik, mi je postalo jasno, da očitno nisem pravi sogovornik za Janšo.«

Politiki torej odločajo, kateri novinar je pravi in kateri ni.

Zgodba z zahtevo, pod katerimi pogoji bo generalna državna tožilka nastopila v Vročem stolu, se nadaljuje. Današnji Večer poroča o tem, da se je proti svojemu novinarju Vladu Vodušku postavil še njegov nadrejeni, odgovorni urednik Rajko Gerič, spodaj odlomek:

Vodušek očitke zanika in trdi, da so Brezigarjevi povedali vse, kar je bilo v danem trenutku mogoče. “Nikakor ne gre za manipulacijo in prevaro. To je tip oddaje, za katero ni mogoče povsem natančno in dokončno vnaprej napovedati gostov. Naš namen je namreč soočiti čim bolj zanimive in zanesljive sogovornike, ki pa si lahko premislijo tudi zadnji hip.” Zakaj je Brezigarjevo Penkovo sodelovanje tako razjezilo, Vodušku ni znano, trdi. “Ideja oddaje je bila, da povabimo ljudi, ki se po uradni dolžnosti ukvarjajo s korupcijo in nikakor ni imela političnih ozadij. Prav tako ni bila mišljena kot zarota proti kateremu koli gostu. Zanimala nas je le kvalitetna debata z različnimi mnenji,” trdi Vodušek.

Predhodni dogovor z voditeljem naj bi bil nujno potreben, še trdijo v Uradu generalne državne tožilke, saj predstavnik državne institucije le tako oceni, ali v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi lahko prispeva k objektivnemu soočanju dejstev in argumentov. S to trditvijo pa se strinja tudi odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič, ki je prav tako poudaril, da je voditelj ni ravnal pravilno. “Vsak voditelj je dolžan goste seznaniti s sogovorniki in Vodušek dogovora ni spoštoval. Njegovo ravnanje je zato v škodo kredibilnosti javne televizije.” Gerič tudi zanika trditev, da naj bi bila narava oddaje tista, ki bi natančno napoved gostov onemogočala. “Tega na nacionalni televiziji ne počnemo. Gostje pri nas vedno vedo, s kom bodo sedeli v studiu. To je osnovna etična novinarska norma in “slepih” gostov pri nas ni.” Sankcije, h katerim javno poziva tudi Brezigarjeva, naj bi po Geričevih besedah nesporno sledile. Na vprašanje, kakšne, pa včeraj še ni želel odgovoriti. Po televizijskih hodnikih pa se že govori, da naj bi bil ponedeljkov Vroči stol Voduškovo slovo.

Omenjali smo že (1, 2), da se o Janševem plagiatu ne sme pisati. Ne le, da o tem ne pišejo Janši in SDS naklonjeni mediji (Reporter, Demokracija, Slovenski tednik, itd.), temveč tudi nacionalni ne: STA, Večer, RTV Slovenija, in tako dalje.

Zato ne preseneča, da je tudi izjava Liberalne akademije po njihovem zatrjevanju bila deležna popolne medijske blokade. Boljšega orodja za pregled tega, kateri so Janši naklonjeni mediji in novinarji, si ne bi mogli želeti. Tukaj in spodaj:

Samozavestno ponarejena nebesa pod Triglavom

Nekateri prvi odmevi na razkritje Janševega plagiatorstva njegovega govora iz leta 2006 se zatekajo predvsem v moralni kontekst obsodbe prepisovanja in ga obravnavajo s »tehničnega« vidika, recimo prepovedanega prepisovanja študentov na fakulteti. O skrajno nerodnemu zanikanju kabineta predsednika vlade in obrambi, po kateri je ta uporabil splošno razširjene fraze in v sferi, kjer kraja »intelektualne lastnine« menda ni mogoča, tudi nima smisla razpravljati – Janša je nedvomno najbolj udarne dele govora »samozavestno« prepisal pri Tonyju Blairu in celo študentu težko pade na pamet, da bi se zatekel v tako plehek izgovor pred profesorjem.

Po svoje bi nas moralo biti strah zlaganosti takšne posladkane nacionalistične retorike, ki jo uporablja premier, da bi poveličal svoj narod. Toda po drugi plati je razkritje plagiata tudi dobrodošlo olajšanje. Za razliko od nacionalizma Jelinčičevega tipa, ki ga sicer po svoje komplementarno podpira - otipljivo tudi na rezultatu javnomnenjskih raziskav in v siceršnjem sodelovanju s stranko SNS -, nam razodeva, da z njo, razen v demagoškem smislu, ni mislil resno. Razkrita zlaganost političnega propagandizma pa na prvovrsten način ne dokazuje le ideološke izpraznjenosti vladajoče koalicije, temveč tudi njeno stihijskost in manipulabilnost.

Za IO Liberalne akademije
Predsednik LA
dr. Darko Štrajn

Tudi po petih dneh se stanje poročil o Janševem plagiranju Blaira ni spremenilo v kar nekaj medijih.

STA je novičko mimogrede stlačila v zapis o nedeljskem Janševem nastopu v oddaji Večerni gost s Sandijem Čolnikom. Tam je moderator zelo previdno začel tudi to temo, STA pa je objavila le odgovor na očitke:

Med slednjimi je bil, kot je pojasnil, tudi govor, za katerega mu tednik Mladina očita, da ga je prepisal od nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira. V njem podobno kot Blair omenja svetilnik 21. stoletja in frazo, da naša država ne bo nikoli največja in najmočnejša, da pa je lahko najboljša. Kot je dejal, je bila prispodoba o svetilniku do zdaj objavljena tisočkrat v številnih govorih: “Nisem bil jaz prvi, niti ni bil Tony Blair.”

“Tudi to, da ne moreš postati največji, ali najmočnejši, da pa si lahko najboljši, ni stvar, ki bi jo prvič izrekel Blair. O tem je denimo pisal že prvi češki predsednik, ki je v prvi svetovni vojni napisal knjigo Priložnosti malih narodov, v kateri je tisočkrat govoril o teh podobah,” je dejal predsednik vlade in dodal, da bi se Blair smejal, če bi slišal te očitke.

Janša sicer ocenjuje, da je bila Mladina neodvisen tednik nekje do leta 1990, pozneje pa se je, kot je dejal, s spremembamo lastništva marsikaj spremenilo. “Ostaja isti logotip in ime, vendar je velikanska razlika med Mladino pred 20 leti in zdaj. Takrat je imela naklado tudi do 100.000, zdaj jo ima le desetino tega. Tudi ko gre za kredibilnost, je primerjava podobna,” je dejal.

Drugih poročil ni bilo. Na RTV Slovenija so se zgodbi s plagiatom izognili v velikem loku. Je pa temo, presenetljivo, novinar Boštjan Veselič uvrstil v sobotni Utrip (21. 6. 2008). Kjer je znova predstavil predvsem »obrambno« plat Janševe zgodbe in zavrtel odlomek »inkriminiranega« teksta pri premierju, toda brez primerjave.

Največji dolžnik ostaja Večer. Čeprav je eden izmed prepisanih citatov prejel nagrado Bob leta, se zgodbe niso dotaknili. Šele danes jo je prvič v komentarju omenila Darka Zvonar Predan. Intenca ni ostala skrita:

Letošnje priprave na slovesnost, na kateri bo spregovoril novi predsednik države, so tekle kljub predvolilnemu času naravnost idilično, je pa zato dvignilo nekaj prahu medijsko lansirano “sveže odkritje” o domnevnem plagiatu govora izpred dveh let, ko je slavnostni govornik, premier Janša, spregovoril o Sloveniji, ki nikoli ne bo največja, lahko pa je najboljša, in za to misel kasneje dobil tudi Večerov Bob leta. Kakšna velika zgodba iz dokazovanja, da je podobne stavke pred njim uporabil že nekdanji britanski premier Blair, kljub zapoznelemu trudu ni mogla nastati; končalo se je tako, da je premier predsinoči v TV- pogovoru s Sandijem Čolnikom pojasnil, in to ne prvič, da ga je pri pisanju takratnega govora navdihnil (torej bi lahko sklepali, da tudi Blaira) prvi češki predsednik Masaryk. Že res, da so proslave simbolno pomembne in obproslavarske zdrahe zanimive, ker povedo marsikaj o spopadu med politiki, med “levico” in “desnico”, vendar so vprašanja, ki so veliko pomembnejša od njih.

Svojevrsten disclaimer so si v Večeru privoščili tudi na strani 5. Naslednje leto bo namreč 10. nagrade Bob leta, vendar je očitno današnji motiv zapisa nekje drugje. Tule:

ČZP Večer ob tem poudarja, da na avtorstvo izjave nima vpliva niti ne raziskuje njenega izvora. Javne osebnosti same odgovarjajo za svoje besede in nosijo zanje vse morebitne pozitivne in negativne posledice. Širšo selekcijo prodornih izjav vselej opravijo pri Večeru, končni izbor pa bralci, ki izberejo po svojem mnenju najboljšo. To je tudi smisel akcije: izjava mora biti prodorna, pronicljiva in udarna.

Seveda imajo glede tega povsem prav. Težava je le v tem, da ni jasno, zakaj so morali zgodbo o plagiatu zamolčati. Ista težava velja za STA in RTVS. Drugega razloga od tega, da novinarji pač ščitijo Janšo pred neprijetno afero, ni mogoče navesti.

Na današnji slavnostni seji državnega zbora ob dnevu državnosti je predsednik državnega zbora France Cukjati poskušal javno mnenje izkoristiti tudi proti novinarskim protestom. Povzemamo po Delo.si:

Proti koncu je slavnosti govornik na slavnostni seji DZ opozoril še na poskuse načrtnega oblikovanja ali usmerjanja javnega mnenja. Po njegovem mnenju “enostransko informiranje javnosti in vztrajno prikazovanje izkrivljene resnice ali celo laži vodi v izkrivljeno ljudsko voljo”. “Če se temu pridruži še hujskaštvo, pa lahko dobimo množične negativne pojave, kot jih je Evropa doživela v prejšnjem stoletju,” je dejal.

Opozoril je tudi, da v nasprotju z aretacijami novinarjev pred 20 leti lanski apel novinarjev za medijsko avtonomijo ni doživel posebnega odziva javnosti. “Pa ne zato, ker v Sloveniji - tako kot drugod po svetu - ne bi bila ogrožena svoboda pisanja resnice”, ampak zato, “ker ta grožnja prihaja s povsem druge strani, kot pa so avtorji peticije kazali s prstom. Kdor spoštuje javnost, ne bo javnosti prikrival ali izkrivljal resnice”.

Povzemamo po Vesti, ki prinaša verjetno najpopolnejšo informacijo o dogodku:

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta na današnji novinarski konferenci predstavila izhodišča za prenovo medijske politike. Izhodišča za prenovo so pripravili v obliki zloženke, katero so poslali akterjem medijske politike in medijske industrije, novinarkam in novinarjem, nosilcem akademskih analiz in civilno-družbenih akcij. Zloženko so poslali tudi političnim strankam, ki jih v času priprav na parlamentarne volitve želijo spodbuditi k premisleku in javnemu opredeljevanju o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

Gradivo je nastalo na pobudo avtorjev peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo 571 novinark in novinarjev. Avtorji - Sandra Bašić Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc in Blaž Zgaga - so pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike izhajali iz priporočil nastalih v okviru raziskovalnih študiji in raziskav Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru DNS in SNS ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Dokument je razdeljen na oceno stanja in priporočila za spremembo strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike. S slednjimi skuša preseči anomalije, ki se pojavljajo s kapitalskimi in političnimi pritiski na medije in tako pristopiti k razreševanju tega.

V analizi stanja njeni avtorji ugotavljajo, da so razmere v medijih in slovenskem medijskem trgu slabe. To se, kot so zapisali, izraža tako v večjem številu konfliktov v medijih kot med lastniki in uredništvi ter v razmerju do oblasti.

Po mnenju avtorjev ministrstvo za kulturo kljub svojim formalnim pristojnostim na področju oblikovanja medijske politike do danes ni oblikovalo strateških dokumentov razvoja medijskega sektorja. “Vsaka sprememba zakona o medijih prinese več členov, zapovedi in prepovedi, ki pa se v praksi ne uresničujejo dosledno,” so še zapisali.

Še dokument, o katerem govorimo:

ZA PRENOVO MEDIJSKE POLITIKE

Spodaj podpisani, ki delujemo na medijskem področju, ponujamo strokovni in politični javnosti v razpravo in podporo Izhodišča za spremembe strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike, katerih uresničevanje bi po našem mnenju prispevalo k urejanju razmer na medijskem področju.

I. Ocena stanja

(Continued)

Ministrstvo za kulturo je preko razpisa za programske vsebine tiskanih, radijskih, televizijskih programov ter elektronskih publikacij razdelilo 1,9 milijona evrov. Na ministrstvo je prišlo 289 vlog, Dnevnik in Delo pa ne bosta prejela sredstev. Podjetje Nova Revija je za tri prijavljene projekte v reviji Ampak prejelo 120.000 evrov, podjetje Nova obzorja, sicer izdajatelj tednika Demokracija, pa dobrih 200.000 evrov za štiri prijavljene projekte. Približno 57.000 evrov je za pet projektov prejelo tudi Ognjišče, njihov radio pa je v delu razpisa, ki je namenjen lokalnim in regionalnim programom, prejel še 115.000 evrov.

Iz današnjega zapisa v Večeru povzemamo nekoliko več podatkov. Nekaj značilnosti: znova (1, 2) so največ prejeli »naši«, torej vladi Janeza Janše naklonjeni intelektualni krogi, vključno z Jančičevim ZNP, ki ni zaenkrat formiral niti svojih organov, saj še zmerom ni sklical občnega zbora. Članek v Večeru:

Dragica Korade

V uvodniku z naslovom Prosojnost novih oblačil v tretji številki Reporterja odgovorni urednik Silvester Šurla znova spregovori o fatalnosti Golobičeve persone v slovenski politiki, pa tudi o tem, da je predsednik Zares zaresni skriti iniciator novinarske peticije:

Za poznavalce medijskega zakulisja ni nobena skrivnost, da je ravno Golobič za razvpito peticijo 571 novinarjev, tudi tistih iz Cicibana, ki so se sklicevali na kontroverzno pismo Andrijane Starina Kosem, in ne da bi ponudili en sam konkreten dokaz, obtoževali vlado Janševo vlado podrejanja medijev po vsej Evropi.

Spomnimo, da je ta trditev v popolnem nasprotju z dosedanjimi trditvami, po katerih za novinarsko peticijo stoji SD ali LDS. Janša je denimo lanskega novembra večkrat zatrdil, da je peticija nastala v krogu Socialnih demokratov, ker da besedilo spominja tekst Ocene stanja. Pahor je takšne namige takrat zavrnil, podobno pa tudi Zgaga in Šurc.

Kdo torej stoji za peticijo: SD, LDS ali Zares? Pravo vprašanje le za paranoične žurnaliste.

Odgovor na sporočilo za javnost Pivovarne Laško z naslovom »Zamenjava urednika na Delu zaradi nesoglasij z upravo«

Odgovor na sporočilo za javnost Pivovarne Laško z naslovom »Zamenjava urednika na Delu zaradi nesoglasij z upravo«

Pivovarna Laško je po tiskovnem predstavniku včeraj (8. junija 2008) ponovno posegla v mojo osebnostno in profesionalno integriteto, zato odgovarjam na navedbe v sporočilu za javnost:

1. Nikoli nisem »lansiral lažnih ali prirejenih izjav«, s katerimi bi »storil škodo družbi«, ki sem jo uredniško vodil. Informacija o dogodkih na kosilu 8. maja 2008 v Pivovarni Union, ki sem jo posredoval kolegom na uredniškem kolegiju, je v celoti resnična in ji je javno v celoti pritrdil tudi član nadzornega sveta Dela.

2. Sestanek 8. 5. 2008 ni bil sklican zaradi »notranjih nesoglasij med upravo in urednikom«, temveč po navedbah Boška Šrota zaradi nesoglasij glede časopisa med predsednico nadzornega sveta Andrijano Starina Kosem in urednikom.

3. Ni res, da so vsebinske analize (anketa opravljena v aprilu) pokazale, »da časopis forsira nekatere opozicijske stranke« in da je bila to načrtovana tema razprave na omenjenem kosilu. Za anketo sem na kosilu izvedel naključno, potem ko je eden od članov NS očital, da se delajo raziskave za hrbtom uredništva. Tudi njeni podatki mi na sestanku niso bili predstavljeni.

4. Na trditev, da Pivovarna Laško ne more podpirati urednika, ki »hote ali nehote sodeluje v političnopropagandnih akcijah«, odgovarjam z besedami predsednice NS Dela Andrijane Starina Kosem v intervjuju za Večer (sobota, 29. marec 2008): Na vprašanje: »Zakaj trdite, da je Delo danes bolj neodvisen časopis, kot je bil pred letom dni?« je odgovorila: »Veliko bolj neodvisen je. Lastniki želijo poslovno uspešen, objektiven, nenavijaški osrednji časopisni medij, ki ima uredništvo na Dunajski 5, in ne na sedežih strank in ministrstev … Zasluga odgovornega urednika pa je, da Delo danes ni ne rdeče ne črno ne belo in ne oranžno.«

5. Bralci si lahko sami ustvarijo mnenje o poteku dogodkov na Delu in v zvezi z mojo zamenjavo skozi spreminjanje objavljenih stališč in pojasnil tako predsednice nadzornega sveta kot predsednika uprave Dela in Pivovarne Laško.

Janez Markeš, Delo

Povzemamo po STA (via SIOL):

Urednik Dela Janez Markeš zavrača trditve Pivovarne Laško, da so sestanek 8. maja med upravo, urednikom, nadzorniki in lastniki Dela sklicali zaradi “notranjih nesoglasij”. Srečali so se, tako Markeš, “po navedbah Boška Šrota zaradi nesoglasij glede časopisa med predsednico nadzornega sveta Andrijano Starina Kosem in urednikom”. Markeš v odgovoru na nedeljske navedbe Pivovarne Laško, da je z lansiranjem lažnih in prirejenih izjav storil škodo družbi, trdi, da tega ni nikoli storil. “Informacija o dogodkih na kosilu 8. maja 2008, ki sem jo posredoval kolegom na uredniškem kolegiju, je v celoti resnična in ji je javno v celoti pritrdil tudi član nadzornega sveta Dela,” dodaja Markeš.

Po trditvah Pivovarne Laško so vsebinske analize “ugotovile, da časopis favorizira nekatere opozicijske stranke, predvsem Gregorja Golobiča in Boruta Pahorja, manj pa je naklonjen Janezu Janši”. Markeš zanika, da bi vsebinske analize oz. anketa to pokazale, prav tako pa to ni bila načrtovana tema razprave na omenjenem kosilu. “Za anketo sem na kosilu izvedel naključno, potem ko je eden od članov nadzornega sveta očital, da se delajo raziskave za hrbtom uredništva. Tudi podatki iz nje mi na sestanku niso bili predstavljeni,” dodaja Markeš.

Na trditev, da Pivovarna Laško “ne more podpirati urednika, ki hote ali nehote sodeluje v politično propagandnih akcijah”, je Markeš navedel besede predsednice NS Dela Andrijane Starina Kosem v marčevskem intervjuju za časopis Večer, v katerem je ta dejala, da je Delo bolj neodvisno kot pred letom dni ter da je zasluga odgovornega urednika, “da Delo danes ni ne rdeče ne črno ne belo in ne oranžno”.

Nekoliko nepričakovano zakasnelo zanikanje PL in Boška Šrota glede vmešavanja v urednikovanje pri časopisu Delo, kar izhaja iz trditve odgovornega urednika. Markeš torej po njihovem zavaja. Povzemamo po STA (via Dnevnik):

Pivovarna Laško ali predsednik uprave Boško Šrot se nikoli nista vmešavala v uredniško politiko osrednjega slovenskega časnika Delo, so danes v sporočilu za javnost zapisali v pivovarni. Kot so pojasnili, so urednika Dela Janeza Markeša zamenjali zaradi nesoglasij z upravo.

“Pivovarna Laško je govorice, da naj bi Boško Šrot 8. maja 2008 uredniku Janezu Markešu naročil, da naj ruši Janšo in podpre Pahorja, večkrat zanikala. Izjave, ki prirejajo resnico, je udeleženec tega sestanka lansiral v javnost in so tako postale orodje političnih agitacij,” so zapisali.

Ob tem so pojasnili, da je Pivovarna Laško že pred časom javno povedala, da želi poslovno uspešen osrednji slovenski časnik in da se z vsebino ne bo ukvarjala. Da to drži, je po njihovem mnenju potrdil tudi Janez Markeš, ki je pred dnevi javno povedal, da nikoli ni bil deležen lastniških pritiskov Pivovarne Laško na urednikovanje.

Sestanek med urednikom, upravo, nadzornim svetom in lastniki Dela je bil zaradi notranjih nesoglasij med upravo in urednikom sklican 8. maja, so pojasnili v pivovarni. “Vsebinske analize so ugotovile, da časopis favorizira nekatere opozicijske stranke, predvsem Gregorja Golobiča in Boruta Pahorja, manj pa je naklonjen Janezu Janši. Temu Boško Šrot ni nasprotoval. Nikoli pa tega ni naročil ali terjal,” so zapisali.

“V kolikor bi imel kakršnekoli interese po vplivu na vsebino Dela, je jasno, da bi terjal, da časopis podpre stranko Bojana Šrota. Zelo verjetno je, da so omenjene izjave namenjene povzročanju politične škode Borutu Pahorju. Pivovarna Laško ne more podpirati urednika, ki hote ali nehote sodeluje v politično propagandnih akcijah,” so dodali.

V današnjem sporočilu za javnost so še pojasnili, da se je nadzorni svet kasneje odločil, da zaradi vedno večjih razhajanj med urednikom in upravo družbe, podpre slednjo in je uvedel postopek zamenjave urednika. “Zato je prikazovanje urednika kot politične žrtve popolnoma nekorektno,” menijo v pivovarni.

“Če bi res bili izvedeni lastniški pritiski nanj, bi lahko svojo načelnost dokazal že po sestanku 8. maja, ne pa nekaj tednov kasneje, ko je izvedel, da bo zamenjan zaradi nepremostljivih odnosov med njim in upravo, ki jih je povzročal tudi sam,” so pojasnili. Z lansiranjem lažnih in prirejenih izjav, je Markeš po mnenju Pivovarne Laško storil škodo družbi, ki jo je uredniško vodil in lastnikom, ki so bili deležni neupravičenih političnih in medijskih pritiskov.

Nadzorni svet Dela je na seji 3. junija začel postopek za razrešitev odgovornega urednika Dela Janeza Markeša. Istočasno so nadzorniki njegovo mesto ponudili njegovemu zdajšnjemu pomočniku Darijanu Koširju, ki ga je tudi sprejel.

Intervju z Darijanom Koširjem na Vesti, sicer aktualnim namestnikom odgovornega urednika Dela Janeza Markeša, ki bo verjetno zamenjan prav z njim.

Koširju sicer očitajo odsotnost karizme, a njegov pragmatizem v pregreti situaciji ni brez šarma. Kot je povedal, zdaj pod Šrotom in Andrijano Starina Kosem ne čuti pritiskov na konkretni, operativni ravni. Spomnil se je prejšnje, Slivnik-Jančičeve ere, o kateri nima lepih spominov: Jančič je bil nastavljen »nominalno«, za njim je operativno stal Slivnik in se vmešaval v tekoče delo, prihod Markeša je zadeve popravil, dodaja.

Časopis spremlja predvsem z dnevno operativne plati, od 2004 se z Boškom Šrotom in ASK ni srečal, spregovori o tem, da je ob ponudbi za odgovornega urednika dobil zagotovila o novinarski avtonomiji, njegovo imenovanje je poskus umiriti razmere v hiši. Pravi še, da bi Markešu ponudil pisanje za Sobotno prilogo, če bo ostal v hiši, da je bilo čutiti politični pritisk na Petra Jančiča predvsem v segmentu notranje politike, da Ivan Puc ni bil primeren in kompetenten kot notranji urednik Dela (zdaj je odšel na Reporter), izreče se o umiku koncepta (zgolj) pokrivanja novinarskih konferenc. Kadrovske menjave? V notranjo redakcijo prihaja zanesljivo Tanja Starič (sredi avgusta), pravi, da naklada ne sme pasti pod 60.000 izvodov, da ne bo dopuščal rumenizacije časopisa in da je interna analiza pokazala, da je očitek o favoriziranju nekoga povsem neutemeljen. Pogrešal pa je napoved, saj jim niso povedali, da delajo analizo (za njihovim hrbtom). Pri Sobotni prilogi se je v zadnjih letih šlo v rahljanje vsebinske strukture, a jo je treba ustaviti, mnenje glede ASK še nima, o Šrotu meni, da je sposoben poslovnež.

Celoten intervju na Vesti.

Včerajšnja izjava za javnost, ki prihaja iz Pivovarne Laško (PL), je oster odgovor premierju Janezu Janši. Nekaj poudarkov: zadnja seja DS je služila obračunu s stranko SLS na hrbtu PL; Janša je slovenski medijski tajkun tipa Berlusconi; menedžerski prikriti odkup, ki ga je vodil Janša, je služil temu, da si v svoj »poštni nabiralnik« (simbol za slamnato lastništvo) vtakne časopis Delo; ob tem so ga izigrali sodelavci, ne PL; napadi na PL imajo za namen prikrivanje afere Patria, ki bo škodovala Janši.

Na portalu RTVS in tudi sicer so dali večji poudarek Šrotovemu očitku, da želi Janša obračunati s PL, da bi obračunal s stranko SLS in prikril posel s Patrio, ne pa recimo očitku o berlusconizaciji. Tukaj, za primerjavo še prispevek 24ur.com.  Celotno izjavo za javnost povzemamo po Delo.si:

V torek, 3. junija, so na seji DZ nekorektne politične obtožbe na račun Pivovarne Laško dosegle svoj vrhunec. V Pivovarni Laško ocenjujemo, da je bila seja DZ namenjena zgolj obračunavanju predsednika Vlade in največje stranke s stranko SLS, pri čemer je kot orodje uporabila sistem Pivovarne Laško. Slednja ni nikoli poslovala s stranko SLS. Je pa sodelovala s predsednikom Vlade, ki Pivovarno Laško krivi, da mu ni uspelo postati medijski tajkun tipa Berlusconi. Iz podpisanih opcijskih pogodb je razvidno, da je želel izpeljati prikriti MBO in tako v svoj poštni nabiralnik spraviti osrednji slovenski časopis Delo. Tega mu ni preprečila Pivovarna Laško, temveč njegovi sodelavci, ker jih je hotel izigrati. Neupravičeni napadi na Pivovarno Laško so brez dvoma namenjeni prikrivanju afere Patria. Kot kaže se bo ta afera dotaknila najvišjih vrhov in starih znancev orožarsko vojaških poslov, ki bodo kmalu prilezli iz kovčkov.

Namesto da bi se DZ ukvarjal s sumljivo porabljenim davkoplačevalskim denarjem in preiskavo, ki je že dobila mednarodne korupcijske razsežnosti, se ukvarja s privatnimi podjetji, ki poslujejo uspešno, zakonito in transparentno. Miljardne ocene premoženja Boška Šrota so popolnoma zlagane in služijo politiki za nabiranje poceni političnih točk in diskvalifikaciji političnih tekmecev. Navajmo nekaj dejstev, ki na laž postavljajo trditve o nemoralnem, nelegalnem in spornem početju, zlorabah notranjih informacij ter poslovnih goljufijah.

Fiduciarno razmerje pri nakupu družbe Kolonel je v skladu z veljavno zakonodajo. Prevzem Centra naložb je bil izveden z javno prevzemno ponudbo, po tržni ceni. Prav tako so bile objavljenje javne prevzemne ponudbe za ostale prevzeme, ki so bili izpeljani v okviru Centra naložb in Infond Holdinga. Vse delnice so bile plačane. Vsi, ki so delnice prodali, so dobili pošteno tržno ceno, tisti, ki so ostali v lastniški strukturi so svoje premoženje oplemenitili.

Boško Šrot delničarjev nikoli ni pozival k prodaji delnic. Nasprotno. Delničarje je seznanil, da sam delnic ne namerava prodati. Očitki o zlorabi notranjih informacij so popolnoma nerealni in služijo kot izhod v sili UVK-ju in ATVP-ju, ki sta napovedala kazenske ovadbe, preden sta preučila dejstva. Očitno sta direktorja pod hudim političnim pritiskom. Glede na to, da se udeležujeta sestankov poslanske skupine SDS, je težko verjeti, da delo v obeh agencijah poteka neodvisno in strokovno.

V treh letih se je vrednost delnice Centra naložb potrojila, Infond Holdinga pa več kot podvojila. Z dobrim poslovanjem so te družbe koristile vsem delničarjem, ne samo večinskemu. Družba Center naložbe je lani izkazala 66 milijonov EUR dobička, Infond Holding 28 milijonov EUR, Skupina Pivovarna Laško 61 milijonov EUR.

Tako tisti, ki so vlagali certifikate v Pivovarno Laško, kot tisti, ki so delnice pivovarne kupovali, bi jih lahko Vlada označila za tajkune, saj so svojo naložbo odlično zaslužili. Državljani, ki so vložili certifikate v gospodarske družbe pod vplivom države so v velikih primerih ostali brez vsega.

Ko je Boško Šrot v letu 2005 prevzel vodenje Pivovarne Laško je bila tržna vrednost delnica 30 EUR. Danes je vredna 80 EUR, prevzemna cena je bila 88 EUR. Tega dejstva ne more izkriviti nobena politika. Pivovarna Laško je eden izmed najboljših slovenskih poslovnih sistemov. Delničarji Pivovarne Laško so tako močno povečali svoje premoženje. Zato je laž in manipulacija govoriti o tem, da so bili delničarji okradeni ali oškodovani.

Predstavniki Vlade so na seji DZ šli tako daleč, da so hoteli destabilizirati zaposlene v sistemu Pivovarne Laško. Pri nas ima delavec za strojem primerljivo plačo s sodnikom začetnikom. To je absurd, kar ne more biti v ponos predsedniku Vlade. Ukvarjati bi se moral s plačami, za katere je odgovorna Vlada. To so poleg plač sodnikov še plače učiteljev, zdravnikov, zdravstvenih delavcev in novinarjev v javnih zavodih, ki so v primerjavi s plačami v sistemu Pivovarne Laško sramotno nizke, kar kaže predvsem na ignoranco Vlade do stroke.

Evidentno je, da sta največja nasprotnika Pivovarne Laško Janez Janša in Andrej Vizjak. Poleg politično vezane trgovine pri prodaji Mercatorja je treba pojasniti vlogo ministra Vizjaka pri Termah Čatež, kjer je tudi on želel postati tajkun. Sam osebno je izvajal pritisk, da je delnice treba prodati njemu, oziroma slamantim lastnikom, ki jih je določil, da odigrajo vlogo njegovega poštnega nabiralnika. Popolnoma nobenih skrbi si ni delal ali bosta UVK in ATVP s tem soglašala ali ne.

Namesto tega, da predsednik Vlade in minister obljubljata nacionalizacijo in neke vrste novih golih otokov, bi morala prevzeti odgovornost za vsa našteta dejanja. Brez dvoma gre za nelegalna, nemoralna in neetična dejanja. Ob vsem te se čudimo, da ni videti intelektualcev in razumnikov, ki b nasprotovali vulgarnemu rušenju pravne države. Če priredimo misel znanega filozofa, bi Slovenija imela neomejene možnosti, če bi znala omejiti moč omejencev.”

Poročali smo že, da je odgovorni urednik RTVS Rajko Gerič »predlagal« novinarki Mojci Pašek, da spremeni sestavo oddaje Omizje, včeraj pa je aktiv novinarjev podprl novinarko. Povzemamo po Delo.si:

Ljubljana - Aktiv Društva novinarjev TV Slovenija se je včeraj na sestanku seznanil z vsebinskimi pripravami na oddajo Omizje, ki bi morala biti na sporedu v sredo zvečer. Po argumentih, ki so jih predstavili novinarka Mojca Šetinc Pašek, urednica Nataša Rijavec in odgovorni urednik Rajko Gerič, je aktiv podprl stališče voditeljice, da mora biti končna odločitev o tem, koga lahko pogreša v oddaji, njena. V nasprotnem bi v tem in vseh podobnih primerih soglašali z okrnjeno vlogo voditelja pri avtorstvu oddaje. Omizje bi moralo gostiti člane odbora za varstvo človekovih pravic izpred dvajsetih let, vendar je bila tik pred zdajci oddaja odpovedana.

Kot nam je povedala avtorica in voditeljica oddaje, novinarka Mojca Šetinc Pašek, je oddajo odpovedala, ker je odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič od nje zahteval, naj v studio povabi gosta, ki sprva nista bila predvidena. Hkrati pa ji je naročil, naj dva od že povabljenih odslovi. Paškova je dodala, da se je za obisk v studiu dogovorila z nekaterimi takratnimi člani najožjega vodstva odbora in z vidnejšimi akterji gibanja, Gerič ji je nato predlagal še Vinka Vasleta in Ivana Štuheca. Ker bi to povečalo število gostov, naj bi odslovila Pavla Gantarja in Matevža Krivica. Paškova je včeraj povedala, da se je sicer strinjala s predlogom za dodatna gosta in s tem, da sprejme »kompromis« in odslovi Pavla Gantarja kot edinega aktivnega politika, »nikakor pa se nisem strinjala s tem, da bi morala odsloviti Matevža Krivica, saj je bil prav on ključni pravni zastopnik odbora«. Obrazložitve, zakaj ne sme biti povabljen Krivic, ni dobila, vodenje oddaje pa je zavrnila, saj, kot je poudarila, »ne morem upoštevati navodil, da moram popravljati zgodovino za nazaj«.

(Continued)

Na STA so se spomnili zanimive provokacije. Enega izmed avtorjev peticije, Blaža Zgago, so cinično povprašali o mnenju na dogodkih na Delu in seveda, če se bo lotil pisanja nove peticije. Spomnimo, da Zgaga sploh ni več novinar Večera (dal je odpoved) in da je bil deležen očitkov, da za njim stoji SD (to tezo je lansiral Janša na izredni seji o zaupnici vladi, kjer je dokazoval, da je besedilo peticije povzeto po oceni stanja socialnih demokratov), peticija in podpisniki pa so postali v očeh dela medijev in vladajoče politike politični plačanci. Citat iz zapisa STA:

Na vprašanje, ali bi v primeru, če bi se izkazalo, da sta v ozadju spopadov za vpliv na Delo stranki Zares in SD, spodbudil novo zbiranje podpisov za peticijo, je novinar Večera Blaž Zgaga odgovoril, da “je to hipotetično vprašanje” in da ne ve, na podlagi katerih dokazov temeljijo trditve, da se za vpliv na Delu “spopadata” navedeni stranki.

V vednost pa nam je novinar poslal svoj demanti, naslovljen na STA, kjer opozarja, da so, z namenom, njegov odgovor zadržali za 30 ur in ga objavili, ko so se okoliščine spremenile. Demanti objavljamo v celoti:

Manipulacija ali popolna degradacija profesionalnih standardov na STA?

V sredo, 4. junija 2008, ob 10 uri in 30 minut me je na mobilni telefon poklical novinar Slovenske tiskovne agencije Aleš Žužek in mi zastavil nekaj vprašanj v zvezi z dogajanjem na Delu. Ker sem na dopustu in razmer ne spremljam podrobno, sem mu pojasnil, da se konkretno ne morem izjasniti o dogajanju na Delu, saj imam premalo informacij, da bi podal kakršnokoli resnejšo oceno. Iz vprašanj novinarja sem začutil, da želi predvsem potrditev lastnih tez, da naj bi šlo za nekakšen spopad med SD in Zares. Ker tega ne poznam, sem mu tako tudi odgovoril.

Zato me je še toliko bolj presenetilo, da Slovenska tiskovna agencija v nasprotju s pravili agencijskega poročanja mojega stališča ni objavila istega dne, temveč ga je zadržala za 30 ur in ga objavila šele naslednji dan, v četrtek 5. junija, ob 16.21 uri. Medtem so se razmere precej spremenile. Odgovorni urednik Dela v odstopu dr. Janez Markeš je na TV Slovenija podrobneje spregovoril o dogajanju na Delu, hkrati sta svoje stališče podala izvršilna odbora aktiva in sindikata novinarjev Dela.

Objavljeno vest so naslovili „Zgaga glede Dela: Imam premalo informacij, da bi podal svoje mnenje,“ a če bi me novinar STA zaprosil za mnenje v četrtek dopoldne ali popoldne, bi mu gotovo lažje povedal, kaj menim o dogajanju na Delu. Mimogrede, tega da se mi zdijo izjave Markeša „premalo utemeljene“, nisem dejal.

Dejstva, da je Slovenska tiskovna agencija objavila vest s 30-urno zamudo, ne morem razumeti drugače kot namerno manipulacijo ali popolno degradacijo profesionalnih novinarskih standardov.

Blaž Zgaga, novinar

Bivši predsednik države Milan Kučan o tem, da ne razume, zakaj je treba odstavljati odgovornega urednika Janeza Markeša, o tem, da je pod njim postalo Delo profesionalno, o tem, da je pod Slivnikom in Jančičem skoraj odpovedal Delo, da ne razume, zakaj je bilo treba uvesti enotirno upravo na Večeru, da ne razume, zakaj se je bivšim Magovim urednikom preprečevalo, da odidejo iz Dela, in da ne razume, zakaj se je novinarsko peticijo označevalo za manipulacijo.

Na Vesti.

Kot vse kaže, so uspeli v RTV hiši vodilni zakuhati nov poseg v novinarsko delo. Ker mu ni bila všeč zasedba pogovorne oddaje, je določilo nova gosta. Nič manj kot direktorja RA Slovenija, Vinka Vasleta, torej člana iz svojega vodstva, in člana programskega sveta RTVS, Ivana Štuheca. Iz današnjega zapisa v Dnevniku:

Pogovorna oddaja Omizje na TV Slovenija, ki bi včeraj zvečer morala gostiti člane Odbora za varstvo človekovih pravic izpred dvajsetih let, je bila tik pred zdajci odpovedana. Kot nam je povedala avtorica in voditeljica oddaje, novinarka Mojca Šetinc Pašek, se je oddaji odpovedala, ker je odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič od nje zahteval, naj v studio povabi gosta, ki sprva nista bila predvidena, obenem pa ji je naročil, naj dva od že povabljenih odslovi.

Novinarka pravi, da se je za obisk v studiu dogovorila z nekaterimi člani najožjega vodstva Odbora in z vidnejšimi akterji gibanja, Igorjem Bavčarjem, Matevžem Krivicem, Francem Zagožnom, Dušanom Kebrom, Davidom Tasičem, Francijem Zavrlom, Pavlom Gantarjem in Alijem Žerdinom. Gerič ji je nato predlagal še Vinka Vasleta in Ivana Štuheca, ker pa bi to povečalo število gostov, naj bi odslovila Pavla Gantarja in Matevža Krivica. Paškova pravi, da se je strinjala s predlogom za dodatna gosta, četudi nista bila med vidnejšimi odborniki, in s tem, da sprejme “kompromis” in odslovi Pavla Gantarja, ki je med povabljenimi trenutno edini aktivni politik. Ni pa se strinjala s tem, da bi morala odsloviti Matevža Krivica, saj je bil ta, kot pravi, “ključni pravni zastopnik Odbora”, ki je “dokazal nezakonitost izdanega vojaškega povelja” (tajni vojaški dokument, ki je bil razkrit v aferi JBTZ, op.p.), kar je bila po njenem mnenju ena od prelomnic v delovanju odbora. Kot pravi, obrazložitve, zakaj ne sme biti povabljen Krivic, ni dobila, vodenje oddaje pa je nato zavrnila.

Urednik Rajko Gerič je včeraj dejal, da s takšno zasedbo, kot jo je predlagala novinarka, oddaja “ne bi bila dobra”. Prepričan je, da se morajo po dvajsetih letih o aferi JBTZ “slišati različna mnenja”, saj po njegovem mnenju ta “afera ni bila le stvar nekaterih članov Odbora, ampak je bilo na ulicah trideset tisoč ljudi, ki so imeli prav tako svoje predstavnike”. Gerič pravi, da povabila Štuheca in Vasleta ni izključno zahteval, temveč da ju je le predlagal, ko je od novinarke zahteval izbiro “sedmih ali osmih gostov, ki bodo govorili z različnih vidikov in ne zgolj z ene strani”. Ivan Štuhec je teolog, po navedbah zgodovinarjev pa ne šteje med osemintrideset članov vodstva Odbora. Med njimi pa je škof Anton Stres (Komisija Pravičnost in mir), ki ga je novinarka povabila v oddajo, vendar je bil že zaseden. Gerič je še povedal, da ga je direktor TV Slovenija Jože Možina v njegovi odločitvi podprl. Možina je včeraj dejal, da je od novinarke pričakoval, da bo “razprava uravnotežena”. Mojca Šetinc Pašek je nasprotno dejala, da “dvajseta obletnica ustanovitve Odbora ni dnevna politika in se zgodovine ne da matematično prikrajati”. Meni tudi, da Možinovo poseganje v program, ki je po njenih besedah pogosto in ga občuti veliko njenih kolegov, “presega vse meje dobrega okusa”. Predsednica aktiva novinarjev televizije Ksenija Horvat je že napovedala, da se bo danes aktiv sestal in se opredelil do zapleta.

Igor Bavčar nam je včeraj sporočil, da se mu zdi “nerazumljivo in škandalozno, da kdo danes sploh upa odločati o ‘politični primernosti’ članov odbora” in da “tega ne [more] sprejeti”. Pavel Gantar je ocenil, da urednikov poseg pomeni “cenzuro” in da na TV Slovenija “sistematično poskušajo izriniti določene ljudi”. Vinko Vasle nam je povedal, da je tudi sam predlagal, da v oddaji ne bi nastopil, saj je na enako temo že nastopil v oddaji Odmevi. Eden od članov Odbora, ki ni želel biti naveden, pa je dejal, da je sestava in delovanje Odbora, ki naj bi ga oddaja predstavila, “zgodovinsko dejstvo”.

Povzemamo po Delo.si, kjer očitno nimajo težav z objavo takih (samokritičnih) zapisov:

“Svojo odstavitev jemljem kot poraz civilne drže, ki bi v Sloveniji poskušala razvezati logiko blokov in politično instrumentalizacijo,” je za STA poudaril odgovorni urednik Dela Janez Markeš. Glede trditev, da se za vpliv na Delu “prerivata” SD in Zares, je Markeš povedal, da “definitivno vidim interese SD”.

“Kar se tiče konstrukta, da se prerivata na Delu SD in Zares, jaz definitivno vidim interese SD. To, da je zraven Zares, pa je popolna izmišljotina, saj tega ni nikdar nihče niti enkrat poskusil,” je dejal Markeš in dodal, da so analize člankov časnika Dela pokazale, da je pojavljanje stranke Zares “v časopisu Delo na repu lestvice”.

Nikomur na desnici, “v Janševem krogu”, niti na levici, “pri Pahorjevih”, ne ustreza uredniška politika, ki ne bi spodbujala blokov. Dodal je, da svojo odstavitev jemlje kot poraz civilne drže, ki bi v Sloveniji poskušala razvezati logiko blokov in politično instrumentalizacijo.

Prepričan je, da gre “tukaj krivda na vse strani”. “Tako na vlado, ki je s svojimi očitki iz lanskega 15. novembra in s svojimi obtožbami, da Delo služi SD, poskrbela za okoliščine, da so ljudje začeli izgubljati živce,” je pojasnil.

Ni želel komentirati vprašanja, ali misli, da bo novi odgovorni urednik Darijan Košir favoriziral SD.

Markeš je za Radio Slovenija danes povedal, da njegova odstavitev nima nobene zveze z nekooperativnostjo v delovnem procesu, “potem, ko sem delal devet mesecev po 12 ur na dan, ko sem delal šest mesecev vse nedelje, ko smo časopis naredili, kot izredno lep in dober izdelek z lepimi rezultati”.

Omenil je tudi pogovor s prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom, na kosilu v Pivovarni Union 8. maja, ko naj bi Boško Šrot poskusil politično vplivati na uredniško politiko. “Kot je rekel, moramo podpreti Boruta Pahorja, izrazil je pričakovanje, da rušimo Janšo. Stojan Zdolšek je odločno protestiral, saj je rekel, da mi je obljubil avtonomijo,” je še povedal Markeš za Radio Slovenija.

Dodal je še, da Boško Šrot ni postavil nobene nadaljnje zahteve, “je res da ni zahteval v končni fazi, ampak ni pa res, da ni izrazil pričakovanja in da ni izrazil besede moramo“.

Komisija za preprečevanje korupcije je danes predstavila poročilo o svojem delu za leto 2007, pa tudi anketo o korupciji, ki je bila izvedena med novinarji. Anketa je pokazala, da 60 odstotkov anketiranih novinarjev meni, da je korupcija neizbežen del slovenske družbe. Večina anketiranih meni, da je razlog sprejemanja podkupnin predvsem v neprofesionalnosti nekaterih novinarjev. Skoraj polovica novinarjev sicer za pojav podkupovanja med novinarji še ni slišala.

Anketa je dostopna na tejle strani, med zanimivimi statistikami omenimo (stran 70 in 71), da je 70,5% vprašanih slovenskih novinarjev (n=353) čutilo kakršnekole pritiske pri svojem delu, med razlogi, zakaj prejemamo podkupnine, pa jih je čez 70 odstotkov navedlo, da je za to kriva neprofesionalnost.

Izjava Izvršnega odbora Liberalne akademije, pravijo, je bila deležna cenzure. O njej in sporočilu glede izredne seje o korupciji niso znova poročali ne STA, ne Delo, ne RTVS, ne Dnevnik… Našli smo izjemo v v obliki citata v današnjem Večeru, od koder povzemamo primerjavo:

Na medijskem področju pa smo priča vse bolj zaskrbljujočim pojavom nadzora in kontra-nadzora, vse bolj pa izginjata novinarska profesionalnost in temeljna resnicoljubnost. Razdeljevanje brezplačnega zmerjevalnika Slovenski tednik ciljni skupini volivcev (samo po podeželju!), ki ga očitno financirajo državno nadzorovana podjetja, čeprav ne edino, je samo na sebi akt svojevrstne korupcije. Zadevna publikacija po svojem propagandnem slogu močno spominja na paradigmo, ki so jo svojčas razvili v časopisu Völkischer Beobachter.”

Skrivalnice so zanimive. So nekakšna slovenska posebnost. Samo za okus si zastavimo nekaj hitrih retoričnih vprašanj. Od kod denar za zagon nekega tednika in masivno oglaševanje, ki stane nekaj sto tisoč evrov? Od kod denar za nakup delnic nekega drugega tednika nekemu funkcionarju, ki vodi neko društvo? Kako lahko skupina ljudi kupi nek dnevnik za nekaj deset tisoč evrov, čeprav so ga samo nekaj mesecev prej lastniki prodajali za skoraj milijon? Ali kako je mogoče, da ima urednik nekaj ne zelo donosnih projektov premoženje vredno nekaj milijonov evrov in hkrati ugled, ki mu zagotavlja, da ga veliki mediji redno vabijo v goste kot neodvisnega analitika?

Celotna kolumna urednika Vesti, Janija Severja, o stanju lastništva medijev na njihovi spletni strani.

Izjemoma (temu je bila namenjena stran Index prohibitorum, ki pa ne obstaja več) posredujemo cenzurirani članek (za pisma) v Večeru. Avtor Tomaž Horvat v dopisu navaja, da ga je poslal v časnik Večer 23. aprila in nato še 15. maja 2008, vendar ga ne želijo objaviti, ker je, tako meni, to dosegla lokalna politična klika.

Kartodrom v vsako kuhinjo!

Odlično si je vso stvar zamislil Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Z izgovorom, da bodo širili kanal reke Drave in z izgovorom, da bodo sanirali veliko odlagališče nevarnih odpadkov, so se odločili radikalno poseči v obdravsko področje. Kaj z njim počnejo? Rezultat je neverjeten – približno 40 hektarjev veliko zemljišče, ki je v lasti Dravskih elektrarn Maribor, bodo štiri leta (ja, štiri leta!) prekopavali po dolgem in počez. Začeli so že lani. Postavili so veliko separacijo v Slovenji vasi in zdaj, dan za dnevom, noč za nočjo, iz obrežja in čez vozijo kamione gramoza vseh vrst in oblik. V dolžini nekaj kilometrov. Kdor ni videl tega čuda, naj si ga brž ogleda! Menda z nakopanim gramozom delajo novo avtocesto. Čisto razumem. Biznis, ki se ga ne bi branili niti največji!

In kot da to še ni dovolj, se je hajdinska gospoda spomnila, da bo 40 hektarjev sanirala še s tem, da bo na isto mesto postavila en takšen svetoven kartodrom. Ker tisti v Hajdošah ni najbolj nobel, v Slovenji vasi hrepenijo po večjem! Figo hrepenijo, cele dneve preklinjajo hrup, ki ga povzročajo trakovi v separaciji, bagri in kamioni. Na desetine njih. In to še štiri leta, vsak dan! Takole za poobedek si pa zdaj lahko obetajo še nekaj, glede česar učinke hrupa že poznajo. Kartodrom z vsem truščem motoristov, kartingašev (ali kako že sebi pravijo?) in drugih, ki jim je hrup že po naravi največja možna strast, jeza drugih ob njih pa spada k istemu užitku kot rit k srajci!

Odgovorni so za vse že poskrbeli. Nič hudega sluteči in ne prav protestniško razpoloženi prebivalci Slovenje vasi in okolice po tihem potrpežljivo prenašajo dnevno-nočno brnenje tistih, ki se s kopanjem gramoza gredo odličen biznis. In če bodo štiri leta požirali smog in hrup kamionov, čemu ne bi za kasnejše obdobje (ja, kartodrom bo menda stal tam že čez kakšno leto) uživali v nebeškem hrupu plemenitih motoristov in v kartingu. Iz lokalnega AMD društva se že zdaj hvalilo, da bo stvar super rentabilna. Kartodrom v Slovenji vasi ne bo obratoval na kvatre, kot tisti v Hajdošah. Ne, to bo v dnevnem pogonu, da se investicija poplača!

Kaj bi z zakoni, kaj bi z meritvami decibelov, kaj bi dvigovali svoj dragocen glas. Prebivalci Slovenje vasi in okoliša bodo to vse mirno prenesli. Gradbeno dovoljenje je že izdano, za to so skrivoma mojstri motoristike in avtomobilistike že zdavnaj poskrbeli. Zdaj bo, namesto kosilnice za travo, v okolišu pač pelo nekaj drugega, le požvižgavati v taktu bo bolj težko. In pelo bo tudi pozimi – že zdaj se v hajdoškem kart