Medijski watch dog

Omenjali smo že (1, 2), da se o Janševem plagiatu ne sme pisati. Ne le, da o tem ne pišejo Janši in SDS naklonjeni mediji (Reporter, Demokracija, Slovenski tednik, itd.), temveč tudi nacionalni ne: STA, Večer, RTV Slovenija, in tako dalje.

Zato ne preseneča, da je tudi izjava Liberalne akademije po njihovem zatrjevanju bila deležna popolne medijske blokade. Boljšega orodja za pregled tega, kateri so Janši naklonjeni mediji in novinarji, si ne bi mogli želeti. Tukaj in spodaj:

Samozavestno ponarejena nebesa pod Triglavom

Nekateri prvi odmevi na razkritje Janševega plagiatorstva njegovega govora iz leta 2006 se zatekajo predvsem v moralni kontekst obsodbe prepisovanja in ga obravnavajo s »tehničnega« vidika, recimo prepovedanega prepisovanja študentov na fakulteti. O skrajno nerodnemu zanikanju kabineta predsednika vlade in obrambi, po kateri je ta uporabil splošno razširjene fraze in v sferi, kjer kraja »intelektualne lastnine« menda ni mogoča, tudi nima smisla razpravljati – Janša je nedvomno najbolj udarne dele govora »samozavestno« prepisal pri Tonyju Blairu in celo študentu težko pade na pamet, da bi se zatekel v tako plehek izgovor pred profesorjem.

Po svoje bi nas moralo biti strah zlaganosti takšne posladkane nacionalistične retorike, ki jo uporablja premier, da bi poveličal svoj narod. Toda po drugi plati je razkritje plagiata tudi dobrodošlo olajšanje. Za razliko od nacionalizma Jelinčičevega tipa, ki ga sicer po svoje komplementarno podpira - otipljivo tudi na rezultatu javnomnenjskih raziskav in v siceršnjem sodelovanju s stranko SNS -, nam razodeva, da z njo, razen v demagoškem smislu, ni mislil resno. Razkrita zlaganost političnega propagandizma pa na prvovrsten način ne dokazuje le ideološke izpraznjenosti vladajoče koalicije, temveč tudi njeno stihijskost in manipulabilnost.

Za IO Liberalne akademije
Predsednik LA
dr. Darko Štrajn

Tudi po petih dneh se stanje poročil o Janševem plagiranju Blaira ni spremenilo v kar nekaj medijih.

STA je novičko mimogrede stlačila v zapis o nedeljskem Janševem nastopu v oddaji Večerni gost s Sandijem Čolnikom. Tam je moderator zelo previdno začel tudi to temo, STA pa je objavila le odgovor na očitke:

Med slednjimi je bil, kot je pojasnil, tudi govor, za katerega mu tednik Mladina očita, da ga je prepisal od nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira. V njem podobno kot Blair omenja svetilnik 21. stoletja in frazo, da naša država ne bo nikoli največja in najmočnejša, da pa je lahko najboljša. Kot je dejal, je bila prispodoba o svetilniku do zdaj objavljena tisočkrat v številnih govorih: “Nisem bil jaz prvi, niti ni bil Tony Blair.”

“Tudi to, da ne moreš postati največji, ali najmočnejši, da pa si lahko najboljši, ni stvar, ki bi jo prvič izrekel Blair. O tem je denimo pisal že prvi češki predsednik, ki je v prvi svetovni vojni napisal knjigo Priložnosti malih narodov, v kateri je tisočkrat govoril o teh podobah,” je dejal predsednik vlade in dodal, da bi se Blair smejal, če bi slišal te očitke.

Janša sicer ocenjuje, da je bila Mladina neodvisen tednik nekje do leta 1990, pozneje pa se je, kot je dejal, s spremembamo lastništva marsikaj spremenilo. “Ostaja isti logotip in ime, vendar je velikanska razlika med Mladino pred 20 leti in zdaj. Takrat je imela naklado tudi do 100.000, zdaj jo ima le desetino tega. Tudi ko gre za kredibilnost, je primerjava podobna,” je dejal.

Drugih poročil ni bilo. Na RTV Slovenija so se zgodbi s plagiatom izognili v velikem loku. Je pa temo, presenetljivo, novinar Boštjan Veselič uvrstil v sobotni Utrip (21. 6. 2008). Kjer je znova predstavil predvsem »obrambno« plat Janševe zgodbe in zavrtel odlomek »inkriminiranega« teksta pri premierju, toda brez primerjave.

Največji dolžnik ostaja Večer. Čeprav je eden izmed prepisanih citatov prejel nagrado Bob leta, se zgodbe niso dotaknili. Šele danes jo je prvič v komentarju omenila Darka Zvonar Predan. Intenca ni ostala skrita:

Letošnje priprave na slovesnost, na kateri bo spregovoril novi predsednik države, so tekle kljub predvolilnemu času naravnost idilično, je pa zato dvignilo nekaj prahu medijsko lansirano “sveže odkritje” o domnevnem plagiatu govora izpred dveh let, ko je slavnostni govornik, premier Janša, spregovoril o Sloveniji, ki nikoli ne bo največja, lahko pa je najboljša, in za to misel kasneje dobil tudi Večerov Bob leta. Kakšna velika zgodba iz dokazovanja, da je podobne stavke pred njim uporabil že nekdanji britanski premier Blair, kljub zapoznelemu trudu ni mogla nastati; končalo se je tako, da je premier predsinoči v TV- pogovoru s Sandijem Čolnikom pojasnil, in to ne prvič, da ga je pri pisanju takratnega govora navdihnil (torej bi lahko sklepali, da tudi Blaira) prvi češki predsednik Masaryk. Že res, da so proslave simbolno pomembne in obproslavarske zdrahe zanimive, ker povedo marsikaj o spopadu med politiki, med “levico” in “desnico”, vendar so vprašanja, ki so veliko pomembnejša od njih.

Svojevrsten disclaimer so si v Večeru privoščili tudi na strani 5. Naslednje leto bo namreč 10. nagrade Bob leta, vendar je očitno današnji motiv zapisa nekje drugje. Tule:

ČZP Večer ob tem poudarja, da na avtorstvo izjave nima vpliva niti ne raziskuje njenega izvora. Javne osebnosti same odgovarjajo za svoje besede in nosijo zanje vse morebitne pozitivne in negativne posledice. Širšo selekcijo prodornih izjav vselej opravijo pri Večeru, končni izbor pa bralci, ki izberejo po svojem mnenju najboljšo. To je tudi smisel akcije: izjava mora biti prodorna, pronicljiva in udarna.

Seveda imajo glede tega povsem prav. Težava je le v tem, da ni jasno, zakaj so morali zgodbo o plagiatu zamolčati. Ista težava velja za STA in RTVS. Drugega razloga od tega, da novinarji pač ščitijo Janšo pred neprijetno afero, ni mogoče navesti.

Povzemamo po Vesti, ki prinaša verjetno najpopolnejšo informacijo o dogodku:

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta na današnji novinarski konferenci predstavila izhodišča za prenovo medijske politike. Izhodišča za prenovo so pripravili v obliki zloženke, katero so poslali akterjem medijske politike in medijske industrije, novinarkam in novinarjem, nosilcem akademskih analiz in civilno-družbenih akcij. Zloženko so poslali tudi političnim strankam, ki jih v času priprav na parlamentarne volitve želijo spodbuditi k premisleku in javnemu opredeljevanju o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

Gradivo je nastalo na pobudo avtorjev peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo 571 novinark in novinarjev. Avtorji - Sandra Bašić Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc in Blaž Zgaga - so pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike izhajali iz priporočil nastalih v okviru raziskovalnih študiji in raziskav Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru DNS in SNS ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Dokument je razdeljen na oceno stanja in priporočila za spremembo strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike. S slednjimi skuša preseči anomalije, ki se pojavljajo s kapitalskimi in političnimi pritiski na medije in tako pristopiti k razreševanju tega.

V analizi stanja njeni avtorji ugotavljajo, da so razmere v medijih in slovenskem medijskem trgu slabe. To se, kot so zapisali, izraža tako v večjem številu konfliktov v medijih kot med lastniki in uredništvi ter v razmerju do oblasti.

Po mnenju avtorjev ministrstvo za kulturo kljub svojim formalnim pristojnostim na področju oblikovanja medijske politike do danes ni oblikovalo strateških dokumentov razvoja medijskega sektorja. “Vsaka sprememba zakona o medijih prinese več členov, zapovedi in prepovedi, ki pa se v praksi ne uresničujejo dosledno,” so še zapisali.

Še dokument, o katerem govorimo:

ZA PRENOVO MEDIJSKE POLITIKE

Spodaj podpisani, ki delujemo na medijskem področju, ponujamo strokovni in politični javnosti v razpravo in podporo Izhodišča za spremembe strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike, katerih uresničevanje bi po našem mnenju prispevalo k urejanju razmer na medijskem področju.

I. Ocena stanja

(Continued)

Premier Janša naj bi na proslavi 15. obletnice samostojnosti junija 2006 prebral govor, katerega deli so plagiat Blairovega govora iz leta 1997. Za to izjavo je premier dobil celo nagrado Bob leta. O tem poroča v današnji številki tednik Mladina, za kratko analizo govora glej tule.

Zanimalo nas je, kakšna bo medijska recepcija tega za vlado in premierja Janšo neprijetnega dogodka oziroma informacije danes in v naslednjih dneh ter ali lahko iz tega razberemo, kateri mediji bodo eventuelno poskušali informacijo »zadržati«. Ko to pišemo, je ura 22.25.

Med prvimi je o njem danes poročal Dnevnik.si, nekaj pred 19. uro, ob enakem času tudi Siol.net. O tem poroča 24ur.com, tudi v svojem dnevniku ob 19. uri, a je verjetno o tem poročal prvi. Ob 19.13 poročajo Finance. Ob približno 20.00 uri so se odločili, da vestičko objavijo na MMC RTVS (ki, mimogrede, velja, za ne preveč ubogljivi del RTV Slovenija). Na Delo.si so vest objavili nekaj pred 22. uro.

STA, ki bi morala o tem poročati med prvimi, zaenkrat molči, zapisa nismo zasledili niti na Večer.si ali kakšnem drugem elektronskem ali drugem mediju.

Omeniti velja še Janšev demanti (povzeto po Siolu):

»Uporabil sem stavke in besedne zveze, ki jih državniki ob takšnih priložnostih uporabljajo. Govorice o intelektualni kraji so skrajno pretirane,« pa naj bi se, po poročanju Pop tv, na očitke odzval premier Janez Janša.

Včeraj so na posvetu v organizaciji Foruma 21 opozicijske stranke predstavile svoje gospodarske programe in svoja stališča glede koncentracije kapitala (glej Dnevnik.si).

Ob tem so predsedniku Foruma 21, Milanu Kučanu, postavili vprašanje, zakaj ni na posvetu navzočih več gospodarstvenikov, ki so člani Foruma. Njegov odgovor (povzemamo po Dnevniku, 20. 6. 2008, str. 4) je razkril dvoje: da jih je strah in da je enako strah tudi novinarje. Zaradi strahu niso pisali o zborniku Liberalne akademije z naslovom Pet minut demokracije, in ob tem citira Spomenko Hribar:

Kučan: kazalo bi se zamisliti, zakaj se ljudje bojijo

Predsednik Foruma 21 Milan Kučan nam po koncu posveta ni hotel razkriti, kdo od včerajšnjih udeležencev se mu je zdel najbolj prepričljiv, oziroma je dejal, da se mu je s svojimi vprašanji zdel najbolj prepričljiv voditelj razprave Maks Tajnikar. »Tudi odgovori so bili v redu. Različni, in to je tudi prav,« je še dodal.
Na seji Foruma 21 pred štirimi leti se je pred dvorano Cankarjevega doma in za vpis med člane foruma drenjala vrsta direktorjev pomembnih slovenskih podjetij. Med včerajšnjo publiko posveta o gospodarskih temah nismo zasledili niti enega, čeprav - kot nam je dejal Milan Kučan - iz foruma ni izstopil nihče. »Pred štirimi leti se je forum ustanavljal in tedaj še ni bilo strahu. Zdaj pa se ljudje bojijo, še posebno tisti, ki so pri vodenju svojih podjetij odvisni od državnih ukrepov. Ljudje se bojijo tudi govoriti in namesto razpravljanj o tem, kdo kaj je v tej državi, bi si kazalo zamisliti, zakaj se ljudje bojijo.« Ob tem je Kučan dodal, da se bojijo tudi novinarji. Opozoril je na besede Spomenke Hribar v Studiu ob sedemnajstih, ki je dejala, da kljub novinarski konferenci o zborniku Liberalne akademija v medijih ni bilo ničesar napisanega in da so novinarji, ki so bili povabljeni, rekli »Razumite nas, razmere so takšne, da si o tem ne upamo pisati.« Dovolj razlogov je torej, da si človek zamisli,« je poudaril Kučan.

O medijskem bojkotu predstavitev (Ljubljana, kasneje Maribor), smo pisali tule.

Poročali smo že, da je odgovorni urednik RTVS Rajko Gerič »predlagal« novinarki Mojci Pašek, da spremeni sestavo oddaje Omizje, včeraj pa je aktiv novinarjev podprl novinarko. Povzemamo po Delo.si:

Ljubljana - Aktiv Društva novinarjev TV Slovenija se je včeraj na sestanku seznanil z vsebinskimi pripravami na oddajo Omizje, ki bi morala biti na sporedu v sredo zvečer. Po argumentih, ki so jih predstavili novinarka Mojca Šetinc Pašek, urednica Nataša Rijavec in odgovorni urednik Rajko Gerič, je aktiv podprl stališče voditeljice, da mora biti končna odločitev o tem, koga lahko pogreša v oddaji, njena. V nasprotnem bi v tem in vseh podobnih primerih soglašali z okrnjeno vlogo voditelja pri avtorstvu oddaje. Omizje bi moralo gostiti člane odbora za varstvo človekovih pravic izpred dvajsetih let, vendar je bila tik pred zdajci oddaja odpovedana.

Kot nam je povedala avtorica in voditeljica oddaje, novinarka Mojca Šetinc Pašek, je oddajo odpovedala, ker je odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič od nje zahteval, naj v studio povabi gosta, ki sprva nista bila predvidena. Hkrati pa ji je naročil, naj dva od že povabljenih odslovi. Paškova je dodala, da se je za obisk v studiu dogovorila z nekaterimi takratnimi člani najožjega vodstva odbora in z vidnejšimi akterji gibanja, Gerič ji je nato predlagal še Vinka Vasleta in Ivana Štuheca. Ker bi to povečalo število gostov, naj bi odslovila Pavla Gantarja in Matevža Krivica. Paškova je včeraj povedala, da se je sicer strinjala s predlogom za dodatna gosta in s tem, da sprejme »kompromis« in odslovi Pavla Gantarja kot edinega aktivnega politika, »nikakor pa se nisem strinjala s tem, da bi morala odsloviti Matevža Krivica, saj je bil prav on ključni pravni zastopnik odbora«. Obrazložitve, zakaj ne sme biti povabljen Krivic, ni dobila, vodenje oddaje pa je zavrnila, saj, kot je poudarila, »ne morem upoštevati navodil, da moram popravljati zgodovino za nazaj«.

(Continued)

Izjemoma (temu je bila namenjena stran Index prohibitorum, ki pa ne obstaja več) posredujemo cenzurirani članek (za pisma) v Večeru. Avtor Tomaž Horvat v dopisu navaja, da ga je poslal v časnik Večer 23. aprila in nato še 15. maja 2008, vendar ga ne želijo objaviti, ker je, tako meni, to dosegla lokalna politična klika.

Kartodrom v vsako kuhinjo!

Odlično si je vso stvar zamislil Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Z izgovorom, da bodo širili kanal reke Drave in z izgovorom, da bodo sanirali veliko odlagališče nevarnih odpadkov, so se odločili radikalno poseči v obdravsko področje. Kaj z njim počnejo? Rezultat je neverjeten – približno 40 hektarjev veliko zemljišče, ki je v lasti Dravskih elektrarn Maribor, bodo štiri leta (ja, štiri leta!) prekopavali po dolgem in počez. Začeli so že lani. Postavili so veliko separacijo v Slovenji vasi in zdaj, dan za dnevom, noč za nočjo, iz obrežja in čez vozijo kamione gramoza vseh vrst in oblik. V dolžini nekaj kilometrov. Kdor ni videl tega čuda, naj si ga brž ogleda! Menda z nakopanim gramozom delajo novo avtocesto. Čisto razumem. Biznis, ki se ga ne bi branili niti največji!

In kot da to še ni dovolj, se je hajdinska gospoda spomnila, da bo 40 hektarjev sanirala še s tem, da bo na isto mesto postavila en takšen svetoven kartodrom. Ker tisti v Hajdošah ni najbolj nobel, v Slovenji vasi hrepenijo po večjem! Figo hrepenijo, cele dneve preklinjajo hrup, ki ga povzročajo trakovi v separaciji, bagri in kamioni. Na desetine njih. In to še štiri leta, vsak dan! Takole za poobedek si pa zdaj lahko obetajo še nekaj, glede česar učinke hrupa že poznajo. Kartodrom z vsem truščem motoristov, kartingašev (ali kako že sebi pravijo?) in drugih, ki jim je hrup že po naravi največja možna strast, jeza drugih ob njih pa spada k istemu užitku kot rit k srajci!

Odgovorni so za vse že poskrbeli. Nič hudega sluteči in ne prav protestniško razpoloženi prebivalci Slovenje vasi in okolice po tihem potrpežljivo prenašajo dnevno-nočno brnenje tistih, ki se s kopanjem gramoza gredo odličen biznis. In če bodo štiri leta požirali smog in hrup kamionov, čemu ne bi za kasnejše obdobje (ja, kartodrom bo menda stal tam že čez kakšno leto) uživali v nebeškem hrupu plemenitih motoristov in v kartingu. Iz lokalnega AMD društva se že zdaj hvalilo, da bo stvar super rentabilna. Kartodrom v Slovenji vasi ne bo obratoval na kvatre, kot tisti v Hajdošah. Ne, to bo v dnevnem pogonu, da se investicija poplača!

Kaj bi z zakoni, kaj bi z meritvami decibelov, kaj bi dvigovali svoj dragocen glas. Prebivalci Slovenje vasi in okoliša bodo to vse mirno prenesli. Gradbeno dovoljenje je že izdano, za to so skrivoma mojstri motoristike in avtomobilistike že zdavnaj poskrbeli. Zdaj bo, namesto kosilnice za travo, v okolišu pač pelo nekaj drugega, le požvižgavati v taktu bo bolj težko. In pelo bo tudi pozimi – že zdaj se v hajdoškem kartodromu, ki ga bodo porušili, hvalijo, da lahko tam kot na edini stezi vozijo čez celo leto. Slovenjevaščanom je zato treba čestitati. Do kartodroma ne bodo imeli daleč. Narobe, imeli ga bodo v svojih kuhinjah, radijske nedeljske čestitke pa tudi niso nekaj, čemur se človek ne bi mogel izogniti. Glasba za glasbo! Čestitkam iz kartodroma se ogniti ne bo mogoče.

Tomaž Horvat

Stališče Liberalne akademije glede odziva Ministrstva za notranje zadeve na očitke Amnesty International o kršitvah človekovih pravic. Cenzurirano (neobjavljeno) na STA, v Delu, v Večeru, na RTVS, in tako dalje. Posredujemo objavo v Dnevniku:

“Severnokorejski slog” zavračanja Amnesty International

V Liberalni akademiji smo zgroženi prebrali sporočila v medijih, ki navajajo naravnost sramotno posmehljivo nastopanje slovenskega Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z ugotovitvami Amnesty International (AI) o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji glede izbrisanih in glede segregacije romskih otrok.

Opozarjamo slovensko demokratično javnost, ki je še ni zapustil spomin in ji je preostal vsaj kanček vesti, da je takšen aroganten odziv proti AI primerljiv kvečjemu s totalitarnima državama, kakršni sta vsaka na svoj način Severna Koreja in Iran. AI je spoštovanja vredna ugledna organizacija (med drugim nagrajena z Nobelovo nagrado) in v svojih sporočilih govori o nedvomnih in z njene strani povsem preverjenih dejstvih. Pavšalno zavračanje njenih ugotovitev je podcenjujoče, še zlasti, ker AI govori o že dolgotrajnih in ponavljajočih se pojavih, prihaja pa iz države, ki trenutno predseduje EU!

Tako je glede izbrisanih letos ugotovila še primere uvajanja postopkov prisilne deportacije posameznikov. Ministrstvo bi se torej kvečjemu lahko opravičilo in morda navedlo resne podatke o morebitnem urejanju problemov, za nameček pa, kot pravijo v odzivu AI, na MNZ skrivajo podatke o izbrisanih pred njimi in jih ne želijo izročiti. Namesto tega je ponovilo znano birokratsko latovščino in v primeru izbrisanih spet izreklo stališča, ki so v popolnem nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, so pa alibizacija stališč vladajoče politike, ki se pred Evropo in svetom vsako leto bolj otepa očitkov o tem, da ne želi rešiti problema izbrisanih. Ni prvič, da se politični krog predsednika vlade norčuje iz tujih institucij.

V Liberalni akademiji nadalje opažamo ravnanje vladajoče koalicije v zadnjem času, predvsem v parlamentu, v obliki manipulacij, proceduralnih in drugih kršitev. To kaže na dodaten zalet pri razgradnji demokracije, ki se v predvolilnem času nadaljuje v pospešenem ritmu, kar pomeni, da bosta morali civilna sfera in javnost storiti več in biti bolj pozorni na ravnanje dela politike.

Članek (27. 1. 2008) v Missourian z nekaj mnenji o medijski svobodi v Vzhodni Evropi. Celoten članek, spodaj odlomek o Sloveniji:

An interesting occurrence since the end of the Communist era in Eastern Europe has been the development of a free press in the former Warsaw Pact countries. In Estonia, Latvia and Lithuania, there is also a free, or partly free, press. But recently there have been complaints that dedication to freedom of expression has been slipping in some countries. The New York Times had a story from Slovenia, once a part of Yugoslavia (editor’s note: a former socialist country but not a Warsaw Pact member), saying the prime minister, Janez Janša, is accused of trying to impose censorship there. That’s ironic since Janša is a former journalist and was the leader of Slovenia’s pro-democracy movement in the 1980s. He even served a prison sentence for his anti-government activities. Now he stands accused by 571 former colleagues of trying to impose censorship. They signed a petition against him that went to the Slovenian Parliament and to European leaders. Also interesting, this month Slovenia took over the presidency of the European Union, an organization that represents 500 million Europeans. There are two million Slovenes. The Slovenian newspaper Delo has had problems with Janša. Two of its correspondents were recalled — one from Vienna, Austria, and one from Zagreb, Croatia — because the government didn’t like their coverage. The government also has been trying to arrange a government-friendly ownership for the paper. What is going on with press freedom in Slovenia?

(Continued)

Odgovorni urednik Rajko Gerič je poslanki Zares Cveti Zalokar Oražem odgovoril na njene očitke o, med drugim, preklicanem vabilu v Odmeve in zatrdil, da je informativni program TVS uredniško neodvisen od kakršnih koli političnih navodil. V prepoznavni politični govorici nediskretne diskreditacije, s katero je kar sam markiral bližino nekemu političnemu okvirju:

“V zvezi z v vašim protestom glede včerajšnje oddaje Odmevi vas moram opozoriti, da je informativni program TV Slovenija uredniško neodvisen od kakršnih koli političnih navodil, zato ne pristajam na vaše ocene, s katerimi žalite tako urednike tega programa kot tudi novinarje, ki vsak dan opravljajo svoje delo po najboljših močeh in v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi novinarstva,” je zapisal Gerič v pismu Zalokar Oražmovi…

Poudaril je tudi, da kot odgovorni urednik ne pristaja na to, da bi imeli nekateri “rezerviran” sedež, tako kot je bilo morda kdaj v preteklosti. “To sem enkrat že odgovoril tudi vašemu predsedniku stranke gospodu Golobiču, ki je ne dolgo nazaj zahteval sedež v Odmevih,” je še dodal Gerič.

Celoten članek STA (via Siol).

Association of European Journalists (AEJ) vsako leto izda poročilo medijski svobodi. Slovenija v tej organizaciji še nima predstavnika, zato ni posebnega poročila.

Zato iz predstavitve Williama Horsleya, predstavnika the Media Freedom pri AEJ, navajamo nekaj mest iz dodatka k poročilu o medijski svobodi pred bruseljskim občinstvom, dostopnih na isti strani. Poudarki so naši:

Europe now presents many examples, both crude and indirect, of censorship and self-censorship – including interference in newsgathering and the output of news by direct orders, pressure or installing compliant editors in leading media. Slovenia now represents a troubling example.

It has taken over the European Union Presidency at a time when 571 of its journalists have signed a petition, complaining of government censorship and undue interference in the media, and demanding a serious dialogue and an independent panel of inquiry. The journalists’ allegations centre on what they say is political bias in the editorial and programme policies of Slovenian national TV and Radio, and meddling through state-owned shareholders in the affairs of supposedly private newspaper companies, including the leading daily Delo, leading to the replacement of senior editorial figures and the blocking of the work of individual reporters. The Slovenian government argues that it has no share in the ownership of the newspapers concerned and it has alleged left-wing political motives in the journalists’ complaints.

But the Slovenian Union of Journalists maintains that “journalists’ independence and editorial autonomy, the credibility of information, media pluralism … are all seriously threatened by the power of business interests in the media and the interests of political power-players.”

The AEJ supports the demand of our Slovenian journalist colleagues for a serious dialogue with the government about the complaints and an objective inquiry. We believe, like the European Federation of Journalists, that as long as the Slovenian authorities fail to accept that proper dialogue they are in dereliction of their duty as the EU presidency. (Continued)

Povzeto po STA in Dnevniku:

Ljubljana - Poslanka Zaresa Cvetka Zalokar Oražem je na odgovornega urednika informativnega programa na TV Slovenija Rajka Geriča naslovila pismo, v katerem protestira zoper ravnanje televizije pri vabljenju gostov v četrtkovo oddajo Odmevi. Po mnenju poslanke je televizija s svojim ravnanjem pohodila ustavno pravico javnosti do obveščenosti.

Kot je na novinarski konferenci povedala Zalokar Oražmova, jo je v četrtek nacionalna televizija povabila v oddajo Odmevi, v kateri naj bi se kot edina predstavnica opozicije soočila z ministrom za lokalno samoupravo Ivanom Žagarjem na temo referenduma o pokrajinah.

Le nekaj ur pred začetkom oddaje so jo z uredništva obvestili, da je prišlo do spremembe koncepta oddaje in da bodo morali pogovor z gosti v živo nameniti drugi temi. To je sprejela z razumevanjem, “saj gre za legitimno odločitev uredništva”. “Vendar pa me je ob gledanju Odmevov šokiralo dejstvo, da ste si premislili, izbrali temo pokrajin in v studio povabili zgolj pristojnega ministra,” je v pismu Geriču, ki ga je tudi prebrala na novinarski konferenci, zapisala Zalokar Oražmova.

S takšnim dejanjem je po njenem mnenju TV Slovenija znova potrdila, da “ne služi prednostno interesu javnosti in ne deluje v službi zagotavljanja objektivnega obveščanja, ampak se očitno podreja interesom oblasti oziroma željam posameznih gostujočih predstavnikov vlade in vladajoče koalicije”.

Kot navaja, je na nacionalni televiziji v preteklosti in pred uveljavitvijo novega zakona o RTV Slovenija veljalo pravilo, da ministri v informativnih oddajah nacionalne televizije niso nikoli nastopali sami, pač pa so jih vedno soočili s predstavniki opozicije. “Zdaj, v sproščeno uravnoteženih časih, pa je tisto, kar je takrat veljalo za redko izjemo, postalo vsakodnevno pravilo,” je zapisala poslanka.

Ob tem dodaja, da je do gledalk in gledalcev naravnost ponižujoče, da se javni RTV ne zdi vredno truditi, “da bi se slišala različna mnenja”.

S to četrtkovo, “ne prvič videno uredniško odločitvijo”, je po mnenju poslanke RTV tudi nakazala, kako se bo lotila poročanja o referendumski kampanji pred izvedbo referenduma o pokrajinah: “Takšno ravnanje in uredniško politiko, ki očitno ni avtonomna, ocenjujem kot povsem zgrešeno in v nasprotju z interesom javnosti. Zato vas pozivam, da v imenu ustavne pravice javnosti do obveščenosti in v skladu s temeljnim poslanstvom javnega zavoda RTV temeljito preverite ustreznost vaših uredniških odločitev in usmeritev.”

Zadnje poročilo IPI in SEEMO za Slovenijo za leto 2007 v naših medijih pričakovano ne odmeva in je zamolčano.

Tu je povezava, besedilo, ki omenja vse najbolj odmevne primere pritiskov v časopisnih hišah in novinarsko peticijo, je  spodaj.

By the South East Europe Media Organisation (SEEMO)

On 5 March, the editorial independence and existence of Primorske novice was seriously threatened. According to the Slovene Association of Journalists, the appointment of Vesna Humar as acting editor-in-chief, who then went on to carry out some disputed changes to the newspapers personnel, was a violation of internal procedure. Humar was apparently appointed without the approval of the editorial board, a standard step at the publication. In addition, journalists’ livelihood’s had been threatened for some time through cost-cuts: The Primorske novice management (as at many other media outlets) had been avoiding the stipulations of labour legislation, and, even though they should have offered regular employment, had been directing many journalists into registering as freelancers. Furthermore, even these freelance agreements had come under threat. A series of contract terminations followed, in spite of the fact that the affected journalists had been working for Primorske novice for many years.

On 20 April, the European Federation of Journalists, the Austrian Trade Union of Journalists, the Croatian Journalists’ Association, the Trade Union of Croatian Journalists, the Slovene Association of Journalists, the Slovenian Union of Journalists and the Foreign Correspondents Club of Croatia expressed serious concern over the premature recall of two foreign correspondents of the Slovene daily Delo, namely Matija Grah, the Vienna correspondent, and Rok Kajzer, their correspondent in Zagreb. The management also began procedures to cancel the journalists’ contracts, citing “incapacity” as the reason.

In their commentaries and opinion articles, both correspondents represented opinions that were frequently different from the official viewpoints of the Slovene foreign ministry. Although arguments for the recall of the journalists centred on negative evaluations of their work, just a day before the recall the public received information that the foreign news editor had been pushed into giving the reporters bad evaluations by the management of Delo.

On 18 May, Peter Kolšek, president of the Executive Committee of Journalists’ Working Group at Delo, and Mija Repovž, president of the Executive Committee of Delo’s Union of Journalists, received a written warning. A termination of their working contracts was not ruled out.

Danilo Slivnik, president of Delo’s management board, claimed that a protest statement that the journalists’ organisations issued on April 20 criticising the management’s stance towards Grah and Kajzer was to blame for the difficulties the two reporters were now facing.

According to Slivnik, the protest reflected unfavourably on Delo’s management and editor-in-chief, damaged the moral reputation of the publishing house and the newspaper, and harmed the company financially. The signatories of the protest had therefore allegedly violated Article 35 of the Employment Relations Act, which states that employees should restrain themselves from all actions that damage the company either financially or morally, or that could harm its business interests.

On 9 June, the director of Radio Slovenija, Vinko Vasle, dismissed Nataša Štefe, a regular member of the editorial board of Val 202 radio station who had been working as a journalist and presenter for four years. Her contract was ended due to a statement she had made on the morning programme of Val 202 that referred to a “Youtube” clip depicting the Prime Minister, Janez Jansa, as a dog. Vasle deemed the reference “unacceptable.” However, editor-in-chief of Val 202, Mirko Štular, did not agree with the directors’ assessment, and offered his resignation. Following a meeting with the editorial board, who supported Štefe and their editor-in-chief, Vasle withdrew the decision to terminate Štefe’s contract.
 
The Executive Committee of the Slovene Association of Journalists protested in July at the appointment of Borut Meško as editor-in-chief of the Slovene Press Agency, regardless of a vote of no-confidence by the journalists’ collective. The Committee also drew attention to the questionable decision by the Government of the Republic of Slovenia to appoint Alenka Pavlin as the Acting General Manager, who until then had worked as a PR consultant in the prime minister’s office.

In August, IPI and its affiliate SEEMO expressed concern at possible political pressure on the Slovenian media. One of these concerns centred on rumoured government exploitation of business relationships with companies that have financial holdings in a range of media organisations.

According to information provided to IPI and SEEMO, there appeared to be a growing number of instances where journalists critical of the current government claimed to be experiencing pressures that they had not faced before, ranging from the non-publication of commissioned articles to unexpected dismissals. To quote one example, respected Middle East correspondent for the Delo, Barbara Surk, felt forced to leave the newspaper after having her salary reviewed and reduced to a level that was unrealistically low. Problems were also experienced at other periodicals, such as the daily Vecer, where journalists began to keep what they termed a “bunker” of government critical articles that their editor’s declined to publish, and at the weekly news magazine Mladina, reports surfaced of sudden cuts in advertising from state-run companies.

The growing problems in the Slovenian media environment came to international attention with the publicising of the so-called “Petition Against Censorship and Political Pressures on Journalists in Slovenia”. Signed by over 430 domestic journalists, the petition was sent to the heads of state, prime ministers and parliamentary speakers of all EU member states. Following the petition, IPI sent a fact-finding mission to the Slovenian capital, Ljubljana, in November, to discuss the claims made in the petition with members of the Slovenian media. The contents of the mission’s report remain confidential, although IPI publicly called for (as it had before) the establishment of an independent commission to investigate the claims made. IPI stated that, should no progress have been made in the establishment of such a commission by the end of year, a high-level mission would be sent to Slovenia in 2008 to meet with high-ranking politicians.

Lani avgusta smo pisali o relativizaciji poročila Freedom House izpod peresa dr. Matevža Tomšiča:

Stanje demokracije se je gibalo takole: 2004 = 1.75, 2005 = 1.68, 2006 = 1.75, 2007 = 1.82, pri čemer je treba vedeti, da indeks opisuje stanje za prejšnje leto. Kot vidimo, se je indeks poslabšal za 0.07 točke, drži pa, da je bil slabši pred letom 2002. Indeks avtonomije medijev je bil konstanten do leta 2004, tj. 1.75 točke, a se je drastično znižal kasneje. Sledila je ocena 1.50 za leto 2005 (torej stanje 2004), leto kasneje je zrasla na isto vrednost (1.75) in v letu 2007 na 2.0 točke.

O Freedom House in njihovem poročilu smo pribeležili kar nekaj zapisov (vsi dostopni v iskalniku na tej strani), pisali smo o manipuliranju dr. Matevža Tomšiča, o poročanja o vmešavanju vlade, politični zlorabi poročila, in podobno.

Letošnji skupni indeks svobode tiska je nesporno padel, na tem blogu že objavljeno poročilo za Slovenijo o svobodi tiska ni prav nič vzpodbudno, 46. mesto še manj. Zanimalo nas je, kakšni so odmevi na poročilo v slovenskih medijih. Zaenkrat smo zasledili le zapis STA (Matkurja), za primerjavo sicer pretežno povzeto poročilo na MMC RTVS, in še nekaj manjših elektronskih povzetkov. Drugje novice nismo zasledili.

Novica STA je spodaj, opozoriti velja njeno tendenco, da stanje v Sloveniji prikaže v kontekstu globalnega nazadovanja svobode medijev, da politične ambicije oblasti prikaže kot »zajedljiv« odnos med mediji in njo (skratka kot nekakšen privatni spor), da skratka minimizira objektivno vrednost nazadovanja:

Freedom House: Svoboda medijev nazaduje; Slovenija na 46. mestu
29.04.2008

Washington, 29. aprila (STA) - Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev 3. maja, ugotavlja, da je svoboda medijev po svetu v letu 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država z 23 točkami uvrstila na 46. mesto.

Na prvem mestu sta v letošnjem poročilu z devetimi točki Finska in Islandija, tretje mesto pa si z desetimi točkami delita Danska in Norveška. Zadnje tri države na seznamu so z zbranimi 96, 97 in 98 točkami Turkmenistan, Mjanmar in Severna Koreja.

Poročilo Freedom Housea hkrati opozarja na izboljšanje stanja v regijah, kjer je svobode doslej bilo še najmanj: na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. Na splošno poročilo ugotavlja, da se morajo novinarji v skoraj v vseh regijah sveta boriti za svoje delo v okoljih, ki postajajo vedno bolj sovražno nastrojena. Nazadovanje svobode medijev, tako v državah z avtokratskim režimom in v državah z uveljavljeno demokracijo, pa je trend, ki ga je moč opaziti zadnjih šest let, še opozarja Freedom House.

“Pri vsakem koraku naprej glede svobode medijev sta bila storjena dva koraka nazaj,” opozarja izvršna direktorica Freedom Housea Jennifer Windsor in dodaja, da “če je svoboda medijev v zatonu, je to zlovešče znamenje, da bodo kmalu sledile omejitve tudi pri drugih svoboščinah”.

“Kljub temu novinarji v mnogih državah premikajo in prestopajo meje, izražajo zavezanost in pogum proti velikim neenakostim in priča smo velikemu globalnemu toku informacij, kot ga še ni bilo,” je še dejala.

Med 195 državami je 72 držav ali 37 odstotkov dobilo oceno kot svobodne, delno svobodnih je 59 držav (30 odstotkov), nesvobodnih pa 64 držav ali 33 odstotkov. Slovenija je v letošnjem poročilu zbrala 23 točk in se kot država, kjer so mediji svobodni, uvrstila na 46. mesto, skupaj s Španijo, Surinamom, Trinidadom in Tobagom ter Vanuatujem. Lani je Slovenija zbrala 21 točk in pristala na 39. mestu. Pred Slovenijo so se letos na 40. mesto z zbranimi 22. točkami uvrstili Belize, Ciper, Dominika, Francija, Latvija in Slovaška. Točko več kot Slovenija (24 točk) pa sta zbrali Grenada in Poljska in pristali na 51. mestu.

Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da “slovenski ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, čigar pravice so dejansko v veliki meri zaščitene”. “Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega in gospodarskega pritiska na medije.” “Zajedljiv” odnos med vlado in mediji pa se je po navedbah Freedom Housea začel leta 2005, ko je vlada sprejela “sporni zakon”, ki je omogočil večji vladni vpliv na javne medije, je zapisano v poročilu, ki tudi omenja peticijo slovenskih novinarjev proti cenzuri, ki jo je podpisalo 517 novinarjev. “Obstajajo bojazni, da je povečan vladni vpliv vodil do večje samocenzure. Temu je potrebno dodati dejstvo, da svobodni novinarji niso del sedanje delavske zakonodajo, kar jih dela ranljive za pritiske lastnikov medijev. Dostop do svetovnega spleta je brez omejitev. Ocenjuje se, da 62 odstotkov Slovencev informacije dobi prek svetovnega spleta, je še zapisano v poročilu.

Zadnje poročilo »Svoboda tiska 2008«, ki jo je Freedom House izdal včeraj:

Slovenia

Status: Free

Legal Environment: 6

Political Environment: 10

Economic Environment: 7

Total Score: 23

The Slovenian constitutional and legal system guarantee freedom of the press and these rights are largely protected in practice. That said, the relationship between the media and the government grew tense throughout the year and journalists accused the government of indirect and direct political and economic pressure on the media. Libel remains a criminal offense in Slovenia, although not punishable with jail, but no charges were filed against journalists. The media in Slovenia is diverse and expressed a wide variety of views. The acrimonious relationship between the government and media began in 2005 when the government passed a controversial law that increased government influence on public media outlets. The legislation established a programming council and supervisory board to oversee television and radio networks. The parliament appoints 21 of the 29 council members. Only 2 members of the Supervisory Board are non-government controlled; the parliament appoints 5 members and the cabinet 4 members. As a result of the legislation, several heads of TV and radio broadcasters were replaced. Concerns were raised by media organizations that a 2006 law intended to increase media plurality through the allocation of government funding has led to disproportionate funding going to government-friendly media houses.

While most print media were privately owned, the government owned shares in some companies that were themselves shareholders of large media houses. According to a petition signed by 517 journalists in September – and backed by the European Federation of Journalists – the government used its partial ownership of media houses, business relationships and share holdings to exerted influence over the media. The petition also alleged that the government used its position to weed out editors and journalists critical of the government. There are concerns that the increased government influence led to an increase in self-censorship. The problem is compounded by the fact that freelance journalists do no fat under the current labor legislation, leaving them vulnerable to pressure from media owners. Internet access is unrestricted, with an estimated 62% of Slovenians receiving information online.

Pobudnik in avtor novinarske peticije Blaž Zgaga, ki je pred časom dal odpoved na Večeru in je zdaj na odpovednem roku, hkrati je številne primere šikaniranj in cenzure na Večeru opisal že v svojem prispevku za zbornik »Pet minut demokracije« (tukaj), se je obrnil na nas, ker se po njegovem mnenju cenzura na Večeru nadaljuje.

Kot nam je povedal, mu je bilo pretekli teden, 17. aprila, naročeno, naj napiše prispevek o zadnjih ugotovitvah protikorupcijske komisije. Zgaga je svoje delo opravil, a bralcem Večera tega prispevka do danes ni bilo dano prebrati. Omenjeni posredovani nam članek je spodaj.

Častniki brez izobrazbe, a s kompetencami

Priznavanje »kompetenc« Antonu Krkoviču ni korupcija. Novi zakon daje pravno podlago.

BLAŽ ZGAGA

Do avgusta 2007 je bilo zakonsko določeno, da morajo častniki Slovenske vojske imeti najmanj visokošolsko izobrazbo. Po sprejetju zakona o službi v Slovenski vojski, to ne velja več. Tudi po mnenju komisije za preprečevanje korupcije lahko posebna komisija, ki jo imenuje obrambni minister, na podlagi 49. člena tega zakona na predlog načelnika generalštaba podeli »vojaške kompetence« posameznikom, čeprav nimajo izobrazbe, ki jo zahteva zakon o obrambi. Gre za razvpit primer nekdanjega generalnega sekretarja SDS in brigadirja Antona Krkoviča, ki ima le srednješolsko izobrazbo. Ker nima zahtevane izobrazbe za mesto pomočnika načelnika generalštaba, so si postopek priznavanja njegove »visokošolske« izobrazbe na podlagi tečajev v tujini, dlje časa podajali kot vroč kostanj med ministrstvom za obrambo in ministrstvom za visoko šolstvo, s sprejetjem zakona o službi v slovenski vojski, pa je za to poskrbljeno. Poleg Krkoviča imajo, čeprav so brez izobrazbe, odslej potrebne »kompetence« še trije častniki Slovenske vojske. Med njimi tudi tisti, ki so bili med glavnimi pogajalci za nakup dragih finskih oklepnikov Patria 8×8. S podeljevanjem »kompetenc« se je ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki pa v tem ni odkrila znakov koruptivnih dejanj.

»Komisija je v postopku preverjanja suma korupcije ugotovila, da do uveljavitve zakona o službi v Slovenski vojski (do dne 14. 8. 2007), posebej njegovega 49. člena, ministrstvo za obrambo ni imelo pravne podlage za ugotavljanje kompetenc kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe, za zasedbo posameznih formacijskih dolžnosti v častniškem činu,« je včeraj v načelnem mnenju zapisala komisija za preprečevanje korupcije. V obravnavnem primeru, ko je komisija, imenovana s sklepom ministra, pri določenih vojaških osebah ugotovila izpolnjevanje vojaških kompetenc, kakršne so dosegljive tudi mimo nacionalnih izobraževalnih sistemov, za zasedbo formacijskih dolžnosti, komisija ni ugotovila kršitve predpisov. Zato je komisija zaključila, da dolžno ravnanje ministra in članov komisije ne ustreza definiciji korupcije, so sklenili.

Komisija obrambnega ministrstva sicer »kompetence« priznava na podlagi udeležbe posameznikov v vojnih aktivnosti, pridobljenih ocen na različnih oblikah vojaškega usposabljanja doma in v tujini, delovnih izkušenj na primerljivih dolžnostih, udeležbe v operacijah kriznega odzivanja, funkcionalnih znanj, pridobljenih z vodenjem strateških projektov na ravni države, z uspešnim vodenjem in poveljevanjem vojaškim vajam mednarodnega in državnega značaja ter pridobljenega osebnega čina.

S tem je v Slovenski vojski formalno uveden vzporedni sistem priznavanja izpolnjenih pogojev za zasedbo formacijskih mest. Medtem ko mora velika večina častnikov imeti najmanj visoko šolo, imajo nekateri možnost pridobitve kompetenc prek posebne komisije obrambnega ministrstva na predlog načelnika generalštaba Albina Gutmana. Sicer ima tudi on formalno le VI. stopnjo izobrazbe.

Dopisujemo 30. aprila 2008:

Kot smo opazili, je Večer, kljub temu, da je dnevnik, zgornji Zgagov članek objavil 29. aprila 2008, torej po dvanajstih dneh od oddaje članka v uredništvo in šele po objavi na medijskem blogu. Zgaga nas je opozoril, da je tovrstna praksa - da se za nekatere posameznike neprijetne članke objavlja z večjo časovno zamudo, s čimer izgubijo na aktualnosti - pogosta. Dvanajstdnevne zamude si sicer praviloma ne bi smel privoščiti niti tednik, kaj šele dnevnik.

Festival »Kino Otok« je ostal brez sredstev ministrstva za kulturo pod izjemno čudnimi in bizarnimi pogoji in okoliščinami. Zaradi tega je ogrožen njegov obstoj.  Organizatorji so se naslovili na medije. Zanimalo nas je, kako so o zadevi, ki je potencialno zelo neprijetna za vladajočo koalicijo, pisali nekateri poglavitni mediji v Sloveniji.

Preverjali smo, ali so povzeli izjavo organizatorjev Kina Otok in kako so povzemali druge odzive, politikov in civilne družbe.

Rezultat je takšen: portal RTVS  (MMC in STA) je poročal tule (ali je bil kakšen prispevek predvajan tudi na radiu ali TV, nismo uspeli preveriti). Dnevnik je poročal v teh dveh zapisih: 1, 2. Delo je poročalo v teh zapisih in prispevkih: 1, 2, 3, 4, 5, 6.

Delo je torej prispevalo relativno veliko število zapisov, upoštevalo je tudi politične in civilnodružbene odzive. RTVS je poročala špartansko (ali je v eter spustila kakšen prispevek, ne vemo. Dnevnik je poročal povprečno, toda brez političnih in drugih odzivov.

Večer ni poročal o ničemer, ne o zgodbi ne o odzivih.

Navedimo še izjavo Liberalne akademije, cenzurirano povsod, razen v današnjem Delu.

Programski svetnik RTVS Tino Mamič sprašuje MMC RTVS oziroma teletekst, zakaj 14. novembra 2007 ni bila objavljena novica o ustanovitvi Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Odgovor Vanje Vardjana, v.d. odgovornega urednika MMC RTVS, podan dne 26. 3. 2008, ki smo ga pridobili danes, je bil naslednji:

Spoštovani g. Mamič,

V zvezi z vašim vprašanjem:

»Zakaj na teletekstu v torek, 14. novembra 2007, ni bila objavljena novica o ustanovitvi ZNP? Naj v izogib odgovoru, da so bile druge novice pomembnejše, navedem, da je bilo na strani 110 ta dan prostora za vsaj še pet novic. To namreč pomeni, da je novica o ustanovitvi druge novinarske krovne organizacije v državi manj pomembna kot prazna stran teleteksta.«

Lahko odgovorim, da ta dan omenjena novica res ni bila objavljena, kar je verjetno posledica premajhne pozornosti turnusnega urednika, kar pa vsekakor ne pomeni, da informacijam o tej tematiki posvečamo premalo pozornosti ali pa da smo celo pri tem »neuravnoteženi«, ravno nasprotno.

V obdobju od oktobra 2007 do marca 2008 smo namreč na multimedijskem portalu RTVS in na teletekstu objavili 30 novic o težavah, ki jih imajo novinarji Združenja novinarjev in publicistov, torej člani druge novinarske krovne organizacije, ki jo omenjate v vašem vprašanju. Medtem smo v istem obdobju objavili 22 novic povezanih z novinarsko peticijo, ki sta jo prva podpisala novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc, torej člana Društva novinarjev Slovenije (od tega je bilo 8 novic povezanih s kritiko te pobude). Menim, da so številke dovolj zgovorne.

Če je potrebno, vam lahko naslove vseh zgoraj omenjenih novic in povezave na njihovo celotno besedilo posredujemo v posebni priponki.

Za vaše pozorno spremljanje multimedijskega portala RTVS in teleteksta TVS se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Vanja Vardjan

v.d. odgovornega urednika MMC RTVS

Poizvedovanje in pritožba svetnika Tina Mamiča, ki je seveda član ZNP, je torej kot stranski učinek proizvedla zanimivo statistiko, ki so jo naredili na samem MMC RTVS. V času največje odmevnosti peticije, bolj v tujini kot doma (na tem blogu smo ji posvetili vsaj 200 zapisov oziroma omemb) so na njej v navedeni periodi torej zmogli bistveno manj zapisov kot o ZNP, 22 (in ali 14, če odštejemo kritike peticije), medtem ko je bilo ZNP deležno 30 zapisov le ob ustanovitvi ali kakšni izjavi. To pove vse o političnih razmerjih, korektnosti in naklonjenosti. Nad katero se nekateri celo pritožujejo, češ da je premalo nagnjena v eno smer.

Mednarodni inštitut za tisk (IPI) je po obisku v Sloveniji v sredini marca včeraj objavil poročilo, v katerem opozarja, da bo v primeru, če njegova priporočila ne bodo upoštevana, ogrožena verodostojnost medijev, kar grozi tudi civilni družbi in demokraciji v Sloveniji.

Poročilo je zapisano na njihovi spletni strani, priporočila so tukaj. Slovenski mediji so zapis bojkotirali: RTVS ga ni povzela, Delo tudi ne, 24ur.com tudi ne, zasledili smo STA zapis v Večeru in Indirektu. Dnevnika nismo mogli preveriti. Iz zapisa STA (via Telemach):

Po mnenju delegatov IPI, ki so se 19. in 20. marca mudili v Ljubljani, je neodvisnost medijev bistvenega pomena ne samo za verodostojnost medijev, temveč tudi kot potrebnega sredstva za pojasnjevanje, razpravljanje in kritiko vladne politike.

Misija IPI je bila v Sloveniji na pogovorih s predstavniki medijev in politike glede novinarske peticije o vplivu države na slovenske medije, pod katero se je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Pri tem so izrazili zgroženost, da se podpisniki peticije soočajo s kazensko ovadbo zaradi sramotenja države, in izrazili upanje, da tožilstvo postopka ne bo začelo, vendar so tudi poudarili, da namen njihovega obiska ni bil podajati sodb, ampak predloge, kako bi situacijo v slovenskem medijskem prostoru izboljšali.

Povzemamo po današnjem zapisu v Večeru.

Janez Jerovšek o dialoškem razlogu, zakaj je izšla številka Dignitas:

»Dialog je potreben, ker smo bili soočeni z neko peticijo 570 novinarjev, ki so trdili, da so cenzurirani in da za tem stoji celo sam predsednik vlade. To je odgovor na to peticijo.«

Janez Jerovšek o 90 odstotkih levih novinarjih, ki zgolj hlinijo dopuščanje drugačnosti:

Janez Jerovšek je dejal, da večina izmed 27 avtorjev, ki so prispevali članke za publikacijo, navedbe peticije zavrača kot neresnične. “Ne da bi se dogovorili, so njihovi zaključki podobni: da v Sloveniji ni pluralnosti medijev že 68 let in da zato večina državljanov niti ne ve, kakšen naj bi sploh bil medijski prostor. Kapital je privatiziral medije tako, da je sedaj ustvarjen monopol, saj kar 91 odstotkov medijev obvladujeta dva lastnika. Ta monopol je levega porekla in preprečuje nastanek medijske pluralnosti.” Jerovšek je dodal, da je večina urednikov slovenskih medijev levo usmerjena in da vzdržujejo vtis pluralnosti z navideznim upoštevanjem mnenj avtorjev nasprotne politične usmeritve. “A če boste natančneje pogledali, boste videli, da so ta mnenja zastopana morda v desetih odstotkih.”

Vinko Vasle o nekredibilnosti peticije, naivnih podpisnikih in Pahorjevem BBCju:

Kot “zadnji udarec” pa je označil dejstvo, da se je “80 odstotkov zaposlenih in urednikov podpisalo pod peticijo, ki sta jo sestavila dva človeka, ki sta vedela, zakaj jo sestavljata in kdo ju pri tem spodbuja”. Vasle je vrgel rokavico tudi predsedniku stranke socialdemokratov (SD) Borutu Pahorju, ki “je v intervjuju za Playboy dejal, da bo iz javne televizije naredil BBC. Zakaj pa se ni potrudil že v času pisem “Dragi Borut, dragi Tone”?”

Vinko Vasle o trajnem prividu cenzure:

“Krajšanje naslovov, popravljanje slovničnih napak, opozarjanje na točnost podatkov in konec koncev tudi opozorila k večji prizadevnosti pri delu…, vse je že cenzura.”

Darka Zvonar Predan o istem prividu:

“Vse, kar se je dogajalo pri Delu in Večeru, tudi povsem običajne odločitve, kakršne uredniki vsak dan sprejemajo v vseh časopisih po svetu, so dobivale prizvok afere, poskusov cenzure, strahovlade nad zaposlenimi…” Zvonar Predanova je zavrnila očitke o uredniških vplivih na Večerove novinarje in dodala, da tudi med avtorji novinarskih besedil dostikrat primanjkuje samokritičnosti: “Prava razprava bi morala teči o tem, ali je v naših medijih dovolj poštenosti v ocenah, profesionalnosti pri navajanju dejstev, zdravorazumskega presojanja.”

O pravem izhodu iz stiske:

“Edini izhod je nov desno ali konservativno usmerjeni dnevnik, ki bo pokril ljudi, ki nimajo svojega medija,” je dejal Jerovšek.

Danes je Žurnal24 razgrnil manipulacijo s svojo spletno anketo:

Devetega marca smo na naši spletni strani zurnal24.si objavili anketo z vprašanjem: “Spor Janša–Starina Kosem: Kdo ima v medsebojnem sporu prav?” Pri pregledu rezultatov ankete smo naslednji dan ugotovili, da je Janez Janša dobil kar 115.850 glasov. Sum, da je nekdo anketo zlorabil, so nam potrdili skrbniki naše spletne strani, avstrijsko podjetje Netconomy, ki je tudi odkrilo krivca – za manipulacijo je kriv računalnik, v omrežje prijavljen prek domene v lasti Slovenske demokratske stranke (SDS).

Medtem ko je o tem poročala 24ur.com, pa tudi SIOL in Delo.si, so se prvopoklicani novinarji na STA odločili, da o tem ne napišejo niti stavka. Četudi so iz SDS priznali svoje postopanje. Nekaj podobnega se je zgodilo v današnjem dnevniku RTV Slovenija: konkurenčni dnevnik POP TV je o novi