Medijski watch dog

Pisali smo že o zapletu z gosti v zadnji oddaji Vroči stol. Zdaj nekateri namigujejo, da je to mogoče poslednja, ne le zadnja oddaja. Takšen razplet so sugerirali v Večeru, takšen razplet se da razbrati iz zapisa na Delo.si. Če bo do njega prišlo, bo zaplet Brezigar-Penko, torej v odnosu generalna državna tožilka in njej podrejeni tožilec, še pred nedeljsko aretacijo Pena in Ivana Zidarja (ki jo je znova enigmatično ekskluzivno pokrila RTV Slovenija in novinar s terena, taisti Vladimir Vodušek) dobil svojo predčasno različico teden poprej.

Spomnimo, da je tedaj na poti v studio Barbara Brezigar zavrnila nastop v oddaji, ko je izvedela, da jo v studiu čaka tudi Boštjan Penko. In z njo direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek. Spomnimo, da sta prav včeraj oba nastopila in komentirala aretacijo Penka. Od tod dalje je razplet tehničen: tožilka verjame, da mora vedeti, s kom bo nastopila v oddaji, in enako pritrjuje odgovorni urednik na TVS, Rajko Gerič. Vodušek tega ne misli oziroma verjame, da dinamika oddaje ne dovoljuje tega pravila. In ker je menda prekršil tako hišno pravilo, zdaj Vroči stol visi na nitki. Povzemamo Klaro Škrinjar po Delo.si (tudi v današnji tiskani izdaji):

Ljubljana - V Vročem stolu 23. junija, v katerem je beseda tekla o korupciji, je tik pred oddajo sodelovanje odpovedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ko je izvedela, da bo v njej sodeloval tudi zdaj že nekdanji (in v nedeljo pridržani) višji državni tožilec Boštjan Penko. Voditelj Vladimir Vodušek verjame, da je bila oddaja kljub vsemu korektno izpeljana, sam pa da ni vedel za nekatere dogodke, ki po njegovih besedah »absolutno sovpadajo«. »Očitno je takrat že potekal postopek proti Boštjanu Penku in je bila generalna državna tožilka o tem obveščena ter se ni hotela z njim soočiti, jaz pa tega nisem vedel,« nam je včeraj dejal Vodušek.

Urad generalne državne tožilke je proti takšnemu, po njihovem neprofesionalnemu načinu dela protestiral, ker so se za nastop Barbare Brezigar dogovorili po Voduškovem zagotovilu, kakšna bo udeležba v oddaji: poleg Brezigarjeve še direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos in predavatelj na fakulteti za varnostne vede in član protikorupcijske komisije Bojan Dobovšek. A vse ni šlo po tem načrtu: tik pred oddajo je namreč Brezigarjeva izvedela, da bo v oddaji na predlog Draga Kosa nastopil tudi Penko. »Ker Vladimir Vodušek ponovno zavestno ni spoštoval dogovora in se je prilagodil zahtevam enega od gostov, je generalna državna tožilka zavrnila nastop v oddaji,« so v uradu pojasnili njeno ravnanje; po njihovem mnenju se na ta način ustvarja izkrivljena slika o problematiki.

Zadovoljen ni niti Voduškov nadrejeni, odgovorni urednik televizijskega informativnega programa Rajko Gerič, ki nam je potrdil, da namigi, da jeseni oddaje ne bo več vodil Vodušek, niso ravno »iz trte zviti«. »Te govorice imajo temelj, ker se je izkazal za voditelja, ki mu ne morem zaupati.« Vroči stol se po besedah Geriča čez poletje umika iz programa, a za to ni kriv protest generalne tožilke, temveč zgolj poletna televizijska shema. Vodušek pravi drugače, in sicer da je bilo odločeno, da bo oddaja tudi čez poletje. »Ne verjamem, da bi javna TV na intervencijo kogar koli, pa naj bo to generalna državna tožilka, umaknila s programa katero koli oddajo na TV. Če se bo to zgodilo, bom ukrepal,« je dejal Vodušek. Kaj konkretno bo storil, včeraj ni hotel pojasnjevati.

Gerič sicer pravi, da ga očitki generalne državne tožilke niti ne zanimajo. »Glaven je moj očitek voditelju, da se ni držal dogovora in ni upošteval navodil.« Dogovor je bil, da voditelj goste obvesti o tem, kdo bo v studiu sedel. »Voditelj mi je zagotovil, da bo to naredil, a tega ni storil,« je nadaljeval Gerič ter dodal, da to velja za vse oddaje informativnega programa. »Gostje morajo vedeti, v kakšno omizje so vabljeni in se potem odločijo, ali bodo prišli ali ne,« je odločen Gerič. »Za jesen ostane temeljni premislek, na kakšen način z oddajo naprej in kdo jo bo vodil,« je še dejal.

Tudi po petih dneh se stanje poročil o Janševem plagiranju Blaira ni spremenilo v kar nekaj medijih.

STA je novičko mimogrede stlačila v zapis o nedeljskem Janševem nastopu v oddaji Večerni gost s Sandijem Čolnikom. Tam je moderator zelo previdno začel tudi to temo, STA pa je objavila le odgovor na očitke:

Med slednjimi je bil, kot je pojasnil, tudi govor, za katerega mu tednik Mladina očita, da ga je prepisal od nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira. V njem podobno kot Blair omenja svetilnik 21. stoletja in frazo, da naša država ne bo nikoli največja in najmočnejša, da pa je lahko najboljša. Kot je dejal, je bila prispodoba o svetilniku do zdaj objavljena tisočkrat v številnih govorih: “Nisem bil jaz prvi, niti ni bil Tony Blair.”

“Tudi to, da ne moreš postati največji, ali najmočnejši, da pa si lahko najboljši, ni stvar, ki bi jo prvič izrekel Blair. O tem je denimo pisal že prvi češki predsednik, ki je v prvi svetovni vojni napisal knjigo Priložnosti malih narodov, v kateri je tisočkrat govoril o teh podobah,” je dejal predsednik vlade in dodal, da bi se Blair smejal, če bi slišal te očitke.

Janša sicer ocenjuje, da je bila Mladina neodvisen tednik nekje do leta 1990, pozneje pa se je, kot je dejal, s spremembamo lastništva marsikaj spremenilo. “Ostaja isti logotip in ime, vendar je velikanska razlika med Mladino pred 20 leti in zdaj. Takrat je imela naklado tudi do 100.000, zdaj jo ima le desetino tega. Tudi ko gre za kredibilnost, je primerjava podobna,” je dejal.

Drugih poročil ni bilo. Na RTV Slovenija so se zgodbi s plagiatom izognili v velikem loku. Je pa temo, presenetljivo, novinar Boštjan Veselič uvrstil v sobotni Utrip (21. 6. 2008). Kjer je znova predstavil predvsem »obrambno« plat Janševe zgodbe in zavrtel odlomek »inkriminiranega« teksta pri premierju, toda brez primerjave.

Največji dolžnik ostaja Večer. Čeprav je eden izmed prepisanih citatov prejel nagrado Bob leta, se zgodbe niso dotaknili. Šele danes jo je prvič v komentarju omenila Darka Zvonar Predan. Intenca ni ostala skrita:

Letošnje priprave na slovesnost, na kateri bo spregovoril novi predsednik države, so tekle kljub predvolilnemu času naravnost idilično, je pa zato dvignilo nekaj prahu medijsko lansirano “sveže odkritje” o domnevnem plagiatu govora izpred dveh let, ko je slavnostni govornik, premier Janša, spregovoril o Sloveniji, ki nikoli ne bo največja, lahko pa je najboljša, in za to misel kasneje dobil tudi Večerov Bob leta. Kakšna velika zgodba iz dokazovanja, da je podobne stavke pred njim uporabil že nekdanji britanski premier Blair, kljub zapoznelemu trudu ni mogla nastati; končalo se je tako, da je premier predsinoči v TV- pogovoru s Sandijem Čolnikom pojasnil, in to ne prvič, da ga je pri pisanju takratnega govora navdihnil (torej bi lahko sklepali, da tudi Blaira) prvi češki predsednik Masaryk. Že res, da so proslave simbolno pomembne in obproslavarske zdrahe zanimive, ker povedo marsikaj o spopadu med politiki, med “levico” in “desnico”, vendar so vprašanja, ki so veliko pomembnejša od njih.

Svojevrsten disclaimer so si v Večeru privoščili tudi na strani 5. Naslednje leto bo namreč 10. nagrade Bob leta, vendar je očitno današnji motiv zapisa nekje drugje. Tule:

ČZP Večer ob tem poudarja, da na avtorstvo izjave nima vpliva niti ne raziskuje njenega izvora. Javne osebnosti same odgovarjajo za svoje besede in nosijo zanje vse morebitne pozitivne in negativne posledice. Širšo selekcijo prodornih izjav vselej opravijo pri Večeru, končni izbor pa bralci, ki izberejo po svojem mnenju najboljšo. To je tudi smisel akcije: izjava mora biti prodorna, pronicljiva in udarna.

Seveda imajo glede tega povsem prav. Težava je le v tem, da ni jasno, zakaj so morali zgodbo o plagiatu zamolčati. Ista težava velja za STA in RTVS. Drugega razloga od tega, da novinarji pač ščitijo Janšo pred neprijetno afero, ni mogoče navesti.

Na današnji slavnostni seji državnega zbora ob dnevu državnosti je predsednik državnega zbora France Cukjati poskušal javno mnenje izkoristiti tudi proti novinarskim protestom. Povzemamo po Delo.si:

Proti koncu je slavnosti govornik na slavnostni seji DZ opozoril še na poskuse načrtnega oblikovanja ali usmerjanja javnega mnenja. Po njegovem mnenju “enostransko informiranje javnosti in vztrajno prikazovanje izkrivljene resnice ali celo laži vodi v izkrivljeno ljudsko voljo”. “Če se temu pridruži še hujskaštvo, pa lahko dobimo množične negativne pojave, kot jih je Evropa doživela v prejšnjem stoletju,” je dejal.

Opozoril je tudi, da v nasprotju z aretacijami novinarjev pred 20 leti lanski apel novinarjev za medijsko avtonomijo ni doživel posebnega odziva javnosti. “Pa ne zato, ker v Sloveniji - tako kot drugod po svetu - ne bi bila ogrožena svoboda pisanja resnice”, ampak zato, “ker ta grožnja prihaja s povsem druge strani, kot pa so avtorji peticije kazali s prstom. Kdor spoštuje javnost, ne bo javnosti prikrival ali izkrivljal resnice”.

Povzemamo po Vesti, ki prinaša verjetno najpopolnejšo informacijo o dogodku:

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta na današnji novinarski konferenci predstavila izhodišča za prenovo medijske politike. Izhodišča za prenovo so pripravili v obliki zloženke, katero so poslali akterjem medijske politike in medijske industrije, novinarkam in novinarjem, nosilcem akademskih analiz in civilno-družbenih akcij. Zloženko so poslali tudi političnim strankam, ki jih v času priprav na parlamentarne volitve želijo spodbuditi k premisleku in javnemu opredeljevanju o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

Gradivo je nastalo na pobudo avtorjev peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo 571 novinark in novinarjev. Avtorji - Sandra Bašić Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc in Blaž Zgaga - so pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike izhajali iz priporočil nastalih v okviru raziskovalnih študiji in raziskav Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru DNS in SNS ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Dokument je razdeljen na oceno stanja in priporočila za spremembo strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike. S slednjimi skuša preseči anomalije, ki se pojavljajo s kapitalskimi in političnimi pritiski na medije in tako pristopiti k razreševanju tega.

V analizi stanja njeni avtorji ugotavljajo, da so razmere v medijih in slovenskem medijskem trgu slabe. To se, kot so zapisali, izraža tako v večjem številu konfliktov v medijih kot med lastniki in uredništvi ter v razmerju do oblasti.

Po mnenju avtorjev ministrstvo za kulturo kljub svojim formalnim pristojnostim na področju oblikovanja medijske politike do danes ni oblikovalo strateških dokumentov razvoja medijskega sektorja. “Vsaka sprememba zakona o medijih prinese več členov, zapovedi in prepovedi, ki pa se v praksi ne uresničujejo dosledno,” so še zapisali.

Še dokument, o katerem govorimo:

ZA PRENOVO MEDIJSKE POLITIKE

Spodaj podpisani, ki delujemo na medijskem področju, ponujamo strokovni in politični javnosti v razpravo in podporo Izhodišča za spremembe strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike, katerih uresničevanje bi po našem mnenju prispevalo k urejanju razmer na medijskem področju.

I. Ocena stanja

(Continued)

Tako preprosto nepozabno konfuzno, osebno maščevalno, z logiko odkritega koketiranja z lastniki in proti novinarski avtonomiji. Novinar RTV Slovenija Vladimir Vodušek v mnenju za Vest o svojih pogledih na odstavitev Janeza Markeša. Povzeto po Vesti, vključno z vsemi stilskimi in slovničnimi napakami, poudarki so naši:

Zamenjava Janeza Markeša je žalostna zgodba, ker vem kako se človek počuti in mu ni lahko. Po človeški plati ga torej razumem po profesionalni plati pa nikakor ne. Mislim, da bi moral Markeš odstopiti sam ne pa, da se je pustil zamenjati in je na položaju vztrajal do konca pod firmo, da se bori za neke višje interese. Morda bo delovalo bogokletno vendarle tu na nek način razumem Laščane. Laščani so kupili Delo za 100 milijonov evrov in so torej kupili medij zaradi katerega imajo velike probleme, še več Bošku Šrotu grozi celo zapor. Nekdo je očitno potisnil Boškota Šrota v konflikt z Janezom Janšo in s tem ogrozil njegove ekonomske interese in sedaj mu hoče urejati še uredniško politiko. Če tega spora med Janšo in Šrotom ne bi bilo, bi vsak uresničil svoje interese, eden ekonomske, drugi politične. Lastništvo Laščanom seveda ne daje pravice, da bi se vtikali v konkretno uredniško in novinarsko delo ampak lastnik vendarle lahko določi generalno linijo časopisa. Laščanom pa seveda zamerim, da Markeša niso zamenjali po že zgodovinskem Vročem stolu, kjer je grobo zlorabil gostoljubje nacionalne televizije in prišel v tujo hišo obračunavat s tistimi, ki mu je postavil ogledalo zato je pokazal veliko stopnjo netolerantnosti in nekulturnosti do gostitelja. Prav Darijanu Koširju naj bi dejal, da gre zdaj na TV uničit Voduška. Ljubim izdajalce sovražim izdajo. Pa pustimo to ob strani, nenazadnje ima Markeš pravico, da spreminja svoja stališča. Sam nikoli nisem delal kompromisov. Če so se moje gledanja na probleme niso ujemala z ekipo v kateri sem delal sem poiskal okolje v katerem je bilo omogočeno profesionalno delo v skladu z mojimi lastnimi prepričanji in profesionalnimi kriteriji. Vendarle ne živimo v socializmu in vsak medij ima nekega lastnika, ki ima svoje poglede na zadeve in če se razumemo OK, če ne se poslovimo kot prijatelji, ki pač gledajo na zadeve različno, nič tragičnega. Na to se bomo morali navaditi in v demokratičnem svetu se ve, da so nekateri mediji vsaj komentatorsko naklonjeni tej ali drugi politični liniji. To pa ne pomeni, da niso kredibilni in da ne poročajo o dejstvih po obrtniških kriterijih. Gre za to, da je mogoče iz komentarjev razbrati takšno ali drugačno usmerjenost časopisa. To pa ne pomeni, da nek časopis ni kvaliteten ampak ga pač kupujejo bralci, ki hočejo prebrati določeno stališče in ki gledajo podobno na zadeve in želijo potrditev za svoja stališča. In če nočeš za nekoga delati pač ne delaš in poiščeš svojo priložnost. Tako preprosto je to.

Vladimir Vodušek

Večkrat ponovljeno stališče prvaka opozicije, Boruta Pahorja, zdaj za Video.Dnevnik.si:

O tem, kar se dogaja v medijskih hišah, se ne izrekam. Mislim, da se mora politika takih izjav vzdržati. To je del njene odgovornosti.

Pahor pač ne razume, kaj s tako domnevno načelnostjo zares počne. Želi povedati, da ne ocenjuje dela novinarjev, da ne benti čez njih in čez medije, da ne prešteva pozitivnih in negativnih zapisov o sebi in svoji stranki. A v resnici se izreka bistveno širše. Ko je šlo za referendum o RTV, se Pahor tudi ni izrekal. Ni ga želel, pri njem je kasneje sodeloval skorajda prisilno. Toda danes, dobesedno danes, socialni demokrati predlagajo

tudi nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Pahor ob tem zagotavlja, da bodo zakon vložili v proceduro le v primeru, če bo prevladalo soglasje, da dejansko pomeni korak naprej v zagotavljanju avtonomije uredniške politike. V SD javno RTV vidijo kot največji kulturni javni zavod posebnega nacionalnega pomena, za zgled pa jemljejo britanski BBC. Po Pahorjevem mnenju imamo tudi v Sloveniji možnost, da bi se javna televizija brez velikih težav kosala s komercialnimi, ter zagotoviti, da je ta avtonomna in pod nadzorom civilne družbe. (Delo.si)

Tri leta nazaj je o istem zakonu menil drugače: »Zdaj pa imamo zakon, ki so ga neposredno podprli tudi volilci. Tudi če se zamenja oblast, ta najbrž ne bo mogla spreminjati zakona mimo ljudske volje. »(Slovenske novice, 27.9.05)

Na STA so se spomnili zanimive provokacije. Enega izmed avtorjev peticije, Blaža Zgago, so cinično povprašali o mnenju na dogodkih na Delu in seveda, če se bo lotil pisanja nove peticije. Spomnimo, da Zgaga sploh ni več novinar Večera (dal je odpoved) in da je bil deležen očitkov, da za njim stoji SD (to tezo je lansiral Janša na izredni seji o zaupnici vladi, kjer je dokazoval, da je besedilo peticije povzeto po oceni stanja socialnih demokratov), peticija in podpisniki pa so postali v očeh dela medijev in vladajoče politike politični plačanci. Citat iz zapisa STA:

Na vprašanje, ali bi v primeru, če bi se izkazalo, da sta v ozadju spopadov za vpliv na Delo stranki Zares in SD, spodbudil novo zbiranje podpisov za peticijo, je novinar Večera Blaž Zgaga odgovoril, da “je to hipotetično vprašanje” in da ne ve, na podlagi katerih dokazov temeljijo trditve, da se za vpliv na Delu “spopadata” navedeni stranki.

V vednost pa nam je novinar poslal svoj demanti, naslovljen na STA, kjer opozarja, da so, z namenom, njegov odgovor zadržali za 30 ur in ga objavili, ko so se okoliščine spremenile. Demanti objavljamo v celoti:

Manipulacija ali popolna degradacija profesionalnih standardov na STA?

V sredo, 4. junija 2008, ob 10 uri in 30 minut me je na mobilni telefon poklical novinar Slovenske tiskovne agencije Aleš Žužek in mi zastavil nekaj vprašanj v zvezi z dogajanjem na Delu. Ker sem na dopustu in razmer ne spremljam podrobno, sem mu pojasnil, da se konkretno ne morem izjasniti o dogajanju na Delu, saj imam premalo informacij, da bi podal kakršnokoli resnejšo oceno. Iz vprašanj novinarja sem začutil, da želi predvsem potrditev lastnih tez, da naj bi šlo za nekakšen spopad med SD in Zares. Ker tega ne poznam, sem mu tako tudi odgovoril.

Zato me je še toliko bolj presenetilo, da Slovenska tiskovna agencija v nasprotju s pravili agencijskega poročanja mojega stališča ni objavila istega dne, temveč ga je zadržala za 30 ur in ga objavila šele naslednji dan, v četrtek 5. junija, ob 16.21 uri. Medtem so se razmere precej spremenile. Odgovorni urednik Dela v odstopu dr. Janez Markeš je na TV Slovenija podrobneje spregovoril o dogajanju na Delu, hkrati sta svoje stališče podala izvršilna odbora aktiva in sindikata novinarjev Dela.

Objavljeno vest so naslovili „Zgaga glede Dela: Imam premalo informacij, da bi podal svoje mnenje,“ a če bi me novinar STA zaprosil za mnenje v četrtek dopoldne ali popoldne, bi mu gotovo lažje povedal, kaj menim o dogajanju na Delu. Mimogrede, tega da se mi zdijo izjave Markeša „premalo utemeljene“, nisem dejal.

Dejstva, da je Slovenska tiskovna agencija objavila vest s 30-urno zamudo, ne morem razumeti drugače kot namerno manipulacijo ali popolno degradacijo profesionalnih novinarskih standardov.

Blaž Zgaga, novinar

Poročilo 24ur.com vsebuje tudi stališče, ki ga je navedel nadzornik Stojan Zdolšek v obrambo odstavljenemu odgovornemu uredniku Janezu Markešu:

Kot je po seji nadzornega sveta Dela povedal Zdolšek, ga razlogi, ki so jih predstavili za razrešitev Markeša, niso prepričali. “Mislim, da ti razlogi ne obstajajo in mislim, da gre za kakšne druge razloge,” je dejal Zdolšek, ki je prepričan, da je Markeš zelo dobro opravljal svojo funkcijo in da je v desetih mesecih časopis Delo dvignil na visoko raven. “Zagotavljal je neodvisnost medija kot takega in njegovo politično nevtralnost,” je prepričan Zdolšek.

Ko torej ugibamo o razlogih za njegov odstop, jih imamo jasno navedene: Zdolšek meni, da je bil »odpoklic« Markeša »zrežiran« iz nekih drugih razlogov, nadalje meni, da je Markeš dobro opravljal svoje delo in zagotavljal neodvisnost medija, nadalje meni, da je bil izdele politično nevtralen.

Kako pa so o Zdolškovih razlogih za odstop in stališču glede Markeša poročali mediji?

STA (via Matkurja):

Sedaj že nekdanji član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek je ob tem dejal, da je Janez Markeš svoje delo opravljal zelo dobro, da je “v teh desetih mesecih časopis dvignil na visoko raven”, da je v celoti izvrševal program, ki ga je predstavil in da je zagotavljal zavezo javnosti, avtonomijo časopisa ter neodvisnost in politično nevtralnost medija kot takega.

RTVS takole:

Odvetnik Stojan Zdolšek, eden izmed treh zunanjih članov nadzornega sveta, je povedal, da je razrešitvi Markeša nasprotoval, saj je Markeš svoje delo opravljal zelo dobro in je časopis dvignil na visoko raven. Razlogi nadzornega sveta za razrešitev Zdolška niso prepričali. Ker je bil na seji preglasovan, je podal odstopno izjavo ter izstopil iz nadzornega sveta.

Delo.si takole:

Sedaj že nekdanji član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek je ob tem dejal, da je Janez Markeš svoje delo opravljal zelo dobro, da je “v teh desetih mesecih časopis dvignil na visoko raven”, da je v celoti izvrševal program, ki ga je predstavil in da je zagotavljal zavezo javnosti, avtonomijo časopisa ter neodvisnost in politično nevtralnost medija kot takega.

Večer takole:

Markeševi razrešitvi je nasprotoval član nadzornega sveta, odvetnik Stojan Zdolšek, a je bil preglasovan. Po seji je zato iz nadzornega sveta izstopil, ostaja pa odvetnik časopisne hiše Delo.

Kaj je skupno tem zapisom? Da se, z izjemo prvega, 24ur.com, ne posvetijo temu, da Zdolšek namiguje na neke »prave razloge« za razrešitev Markeša, s katerimi je pogojeval tudi svoj odstop.

Zapis STA (via Matkurja), tradicionalno uravnotežen v naslovu in vsebini z vrstnim redom: najprej ZNP, potem DNS. Celoten zapis:

Za Jančiča zamenjava na Delu tvegana, za Repovža posledica nasilnega imenovanja urednikov

Ljubljana, 03. junija (STA) -Predsednik ZNP Peter Jančič meni, da je menjava odgovornega urednika Dela tik pred volitvami tvegana. Po njegovem se bodo nadzorniki in lastniki morali vprašati, kako sprejemajo odločitve. Predsednik DNS Grega Repovž pa ocenjuje, da je zdajšnje dogajanje na Delu tudi posledica dejstva, da se odgovorne urednike imenuje brez soglasja novinarjev.

Po oceni predsednika Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki je tudi zaposlen na Delu, Petra Jančiča, je zamenjava Markeša tik pred volitvami tvegana. Po njegovem namreč vsaka takšna menjava povzroči pretres v uredniški in novinarski ekipi ter s tem oteži delo, “posebej če je izvedena v času pred volitvami, ko bi se morali vsi najbolj truditi. Tako pa se zdaj vsi ukvarjajo z Delom, namesto da bi se ukvarjali s tem, kaj se dogaja v državi,” pravi Jančič.

Predsednik DNS sicer ocenjuje, da bo Darijan Košir, ki bo na mestu odgovornega urednika nasledil Markeša, pri novinarskem kolektivu dobil podporo, “ker je v obrtnem smislu profesionalec. Ali ima dimenzijo urednika in ali ljudje mislijo, da jo ima, je pa drugo vprašanje,” še pravi.

Izjava Izvršnega odbora Liberalne akademije, pravijo, je bila deležna cenzure. O njej in sporočilu glede izredne seje o korupciji niso znova poročali ne STA, ne Delo, ne RTVS, ne Dnevnik… Našli smo izjemo v v obliki citata v današnjem Večeru, od koder povzemamo primerjavo:

Na medijskem področju pa smo priča vse bolj zaskrbljujočim pojavom nadzora in kontra-nadzora, vse bolj pa izginjata novinarska profesionalnost in temeljna resnicoljubnost. Razdeljevanje brezplačnega zmerjevalnika Slovenski tednik ciljni skupini volivcev (samo po podeželju!), ki ga očitno financirajo državno nadzorovana podjetja, čeprav ne edino, je samo na sebi akt svojevrstne korupcije. Zadevna publikacija po svojem propagandnem slogu močno spominja na paradigmo, ki so jo svojčas razvili v časopisu Völkischer Beobachter.”

Kot poroča Mladina v tiskani in spletni izdaji, Markeš domnevno odhaja zaradi zanj neprijetnih ugotovitev anonimno izvedene analize predstavitev politikov in političnih strank v časopisu. Članek Mladine s povezavo na raziskovo je spodaj.

Po navodilih vodstva in nadzornikov Dela so hišni analitiki naredili raziskavo, ki je obravnavala več kot 2200 komentarjev in člankov, objavljenih od letošnjega januarja do marca na prvih petih straneh Dela ter v Sobotni prilogi.

Medtem pa se je na naše pisanje odzval Peter Puhan, predsednik uprave Dela. Kot trdi, je bilo Markeševo urednikovanje neuravnoteženo.
Puhan nam je pojasnil, da je raziskavo o vsebini časopisa Delo in uravnoteženosti novinarskih prispevkov, o kateri pišemo v tiskani izdaji Mladine in za katero Delovi novinarji in uredniki niso vedeli, naročil on. Zanimala naj bi ga namreč “uravnoteženost časopisa.” Slika, ki naj bi jo predsednik uprave dobil iz analize po njegovem ni izgledala “nevtralno.” Koga naj bi Markeš, sodeč po raziskavi preferiral, Puhan ni povedal. Po njegovem mnenju je “logično,” če se v časopisu pogosteje pojavljajo stranke in politiki, ki so na oblasti, vse ostale politične sile, torej opozicija, pa bi morala biti predstavljena bolj “logično.”
Puhan nam je še pojasnil, da z Markešem ni več mogel sodelovati in da z “njim v poslovnem smislu ne moremo zmagati.” Do kratkega stika z njim naj bi prišlo pri vrsti razvojnih projektov, od projekta zoženega formata do integrirane redakcije,” prav tako Markeš ni upošteval izsledkov raziskav o tem, kakšna naj bi bila struktura časopisa, kaj naj bi bilo na prvi strani in podobno, nam je povedal Peter Puhan.

Predsednik republike Danilo Türk se je na debatnem večeru Slovenskega centra Pen o pritisku kapitala in politike na medije zavzel za etičnost novinarstva. Solastnik KD Group Matjaž Gantar pa je dejal, da je razočaran nad novinarji. “Lahko bi imeli super neodvisne medije, pa so novinarje svoje delnice rajši prodali za nov avto,” je pojasnil.

Türk je prepričan, da razprave o pritiskih kapitala in politike na novinarje ne more voditi država, temveč civilna družba. Po njegovem mnenju lahko razprava o medijih pokaže, ali bo na tem področju potreben nov angažma oblasti in ali so potrebna nova zakonska pravila. Predsednik republike meni, da je v novinarstvu “etična baza nenadomestljiva”. Ni zamenjave za etiko v novinarstvo, je poudaril.

Gantar je povedal, da “so kapitalisti po definiciji nevarni ljudje, saj kapitalist izhaja iz egoizma posameznikov, ki tangira k monopolu”. Po Gantarjevem mnenju je vloga države, da poskuša te monopole razbijati. Glavna težava novinarstva po njegovih besedah ni lastništvo, temveč novinarska etika in profesionalnost.

V slovenskem novinarstvu se “hitro žali, ne preverja se informacij, piše se površno,” je pojasnil. Kot je dodal, je nad novinarji, glede na dejstvo, da so se slovenski mediji notranje lastninili, zelo razočaran.

Novinarka časnika Dnevnik Tanja Lesničar-Pučko je Gantarju odvrnila, da “novinarji nismo zaupali certifikatom in nismo imeli dovolj informacij”. Nasprotuje tudi uveljavljanju enotirnega sistema upravljanja v medijih. Pri časniku Večer bo sedaj odgovorni urednik nekdo, ki je bil samo šest mesecev v časopisu kot direktor, prej pa je delal v zavarovalništvu, je pojasnila. Ob tem je podvomila, “če mu je že vse jasno”. Dodala je, da lahko, če se bo to nadaljevalo, “fakulteto kar zapremo”.

Komunikolog in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani Slavko Splichal je dejal, da je sicer problem etike ključen problem. Težava novinarstva pa je, da poleg univerzalne etike obstajata tudi podjetniška in politična etika, je poudaril. Ob tem je dodal, da rešitev niso kratkoročne spremembe s sprejemanjem novih zakonov. Prepričan je, da brez resnih posegov države ni možnosti za preživetje medijev kot temeljev demokratične družbe.

Povzeto po Delo.si (via STA).

Članek o izjavi in poročilu IPI  (tule in tule) v današnjem Dnevniku:

Proti novemu kazenskemu zakoniku, ki bo začel veljati novembra, se je izrekel tudi dunajski Mednarodni inštitut za tisk (International Press Institute, IPI). V sporočilu za javnost so opozorili, da “kontroverzni” zakonik v delu, ki se nanaša na razžalitve v medijih, vsebuje določbe, ki odgovornost v primeru razžalitve razširjajo z avtorjev tudi na urednike ali založnike.

Po uveljavitvi novega kazenskega zakonika (KZ) bo kazenska odgovornost lahko doletela odgovorne urednike ali založnike, tudi kadar za objavo žaljive vsebine sploh niso vedeli, saj ob veliki dnevni produkciji niso mogli osebno preveriti vsebine vsakega prispevka.

Colin Peters, svetovalec IPI za svobodo tiska za Evropo, je povedal, da IPI nasploh nasprotuje vsakršnemu vključevanju razžalitev med kazniva dejanja. “Prepričani smo, da to spodbuja samocenzuro pri avtorjih.”

Ocenjuje, da primere razžalitev lahko povsem ustrezno ureja tudi civilno pravo. Če že, pa ne razume, zakaj je bilo treba avtorjem, ki so bili kazensko odgovorni že po dosedanjem kazenskem zakoniku, prišteti še dodatne potencialne krivce.

“V Evropi opažamo trend, da se razžalitve umikajo iz kazenskih zakonikov. Zadnji takšen primer je Irska. V Sloveniji pa se kazenska odgovornost celo razširja.” Strokovnjaki z IPI, globalne mreže urednikov, medijskih strokovnjakov in vodilnih novinarjev, so obsodili tudi način sprejemanja novega KZ. Navajajo, da je bil “paket sprejet brez konsenza pravnih strokovnjakov”, da je “širša javnost nasprotovala drastičnim spremembam” in da je bil zakonik sprejet “prehitro in brez prave potrebe po spremembah”.

Direktor IPI David Dadge je ob tem povedal, da je razočaran, ker parlament ni uspel iz zakonika izključiti problematičnih določb. “Te določbe za Slovenijo pomenijo korak nazaj in predstavljajo močno oviro dialogu med vlado in mediji,” je komentiral.

IPI je ravnanje slovenske vlade obsodil že lani novembra, ko je v javnosti zakrožila peticija zoper cenzuro, ki jo je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Vlado je pozval k ustanovitvi neodvisne komisije, ki bi raziskala ozadje spora med novinarji in oblastjo. Ker se to ni zgodilo, je marca letos Slovenijo obiskala komisija IPI (v njej je bil tudi naš sogovornik Colin Peters), ki je opravila pogovore s predstavniki medijev in politike.

V začetku letošnjega maja je inštitut objavil obsežno poročilo o medijski svobodi Sloveniji. V njem so podrobno opisani politični in kapitalski pritiski na novinarje Dela, Primorskih novic, Vala 202 in Slovenske tiskovne agencije.

V Večeru so objavili kolumno ameriške odpravnice poslov na veleposlaništvu v Sloveniji. Marko Jenšterle, novinar in avtor, podpredsednik Centra za Latinsko Ameriko, na svojem blogu ugovarja:

Saj ni res, pa je! Na dan, ko ravno v Večeru, pa tudi drugih medijih, beremo proteste Večerovih novinarjev zaradi sprememb statuta njihovega dnevnika, v istem časniku objavljajo stališče Maryruth Coleman, odpravnice poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, v zvezi s stanjem na Kubi.

Ali bomo zdaj namesto govorov naših politikov, kot smo to lahko doživljali v socializmu, v časopisih brali uradna mnenja najmočnejše države na svetu? Časopisni prostor velikodušno odstopamo uradni predstavnici države, ki v času našega predsedovanja EU na svojem veleposlaništvu sploh nima veleposlanika, ampak le odpravnico poslov.

Kaj, če bi nesrečne Kubance z njihovim odhajajočim diktatorjem že enkrat pustili, da sami rešujejo svojo nesrečno zgodovino. Tako pa se na plečih tega karibskega otoka odvijajo najrazličnejše svetovne politike - od desne do leve. Saj ni res, pa je! Na dan, ko ravno v Večeru, pa tudi drugih medijih, beremo proteste Večerovih novinarjev zaradi sprememb statuta njihovega dnevnika, v istem časniku objavljajo stališče Maryruth Coleman, odpravnice poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, v zvezi s stanjem na Kubi.

Ali bomo zdaj namesto govorov naših politikov, kot smo to lahko doživljali v socializmu, v časopisih brali uradna mnenja najmočnejše države na svetu? Časopisni prostor velikodušno odstopamo uradni predstavnici države, ki v času našega predsedovanja EU na svojem veleposlaništvu sploh nima veleposlanika, ampak le odpravnico poslov.

Kaj, če bi nesrečne Kubance z njihovim odhajajočim diktatorjem že enkrat pustili, da sami rešujejo svojo nesrečno zgodovino. Tako pa se na plečih tega karibskega otoka odvijajo najrazličnejše svetovne politike - od desne do leve.

IPI v svoji današnji izjavi, podani izjemno promptno, govori o razočaranju, ker je slovenski državni zbor včeraj sprejel sporni kazenski zakonik. Spomnimo, februarja letos je IPI pozval k takojšnji opustitvi kazenskih ovadb zoper podpisnike peticije proti medijski cenzuri:

Direktor IPI-ja (International Press Institute) David Dadge poziva slovensko vlado, da umakne zakon, ki je omogočil vlogo kazenske ovadbe. “Zakoni, ki varujejo ugled države, v moderni družbi nimajo kaj iskati,” meni Dadge. Vlado tudi poziva, da se javno izreče zoper tiste, ki menijo, da je treba ugled države varovati tudi v demokraciji, kjer svobodna in odkrita javna debata ni le dovoljena, ampak celo dobrodošla. Ovadbe temeljijo na 174. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje sramotitev države Slovenije in na 170. členi, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje tisto dejanje, ko nekdo o nekom trdi neresnico, ki lahko škoduje njegovemu ugledu.

Spomnimo nadalje, poročilo o stanju medijev, ki ga je izdal IPI dobrih 10 dni nazaj, je bilo v Sloveniji popolnoma medijsko ignorirano (vključno s STA). Naš zaključek: če vlada vehementno ignorira tuja opozorila, je mačji kašelj za novinarje ignorirati poročila o tem, da vlada vehementno ignorira.

Današnja celotna izjava IPI je tukaj in spodaj.

IPI Disappointed at Changes to Slovene Criminal Code Extending Criminal Defamation Liability

21 May 2008

PRESS RELEASE

The International Press Institute (IPI), the global network of editors, media executives and leading journalists in over 120 countries, expresses its disappointment at the adoption of a package of reforms to the Slovene penal code, which includes amendments that expand liability for criminal defamation.

According to information before IPI, a government-backed bill containing sweeping reforms to the Slovene criminal code was introduced to the Slovene Parliament on 28 January 2008. The controversial proposal includes provisions expanding liability in cases of criminal defamation, holding both authors and either editors or publishers responsible for published material deemed defamatory.

The reform bill was accorded “urgent” status, and was thus fast-tracked through the Slovene National Assembly, where it passed its third reading on 24 April, despite being criticised by various political parties and experts in the legal and media spheres.

In a final effort to prevent the bill from becoming law, the Slovene National Council on 29 April returned the proposed package of amendments to the National Assembly for a revote, on the basis that the package was accepted “without the consensus of legal experts,” that the “broader public opposes such drastic changes to criminal legislation,” and that it was “accepted too fast, and without a real necessity for such changes.” The Council also warned that the reforms signalled a swing to “authoritarian” and “repressive” ways. The National Council’s decision obliged the National Assembly to vote one more time on the bill, and to back it with an absolute majority for it to become law.

At the revote on 20 May, the bill was approved by the National Assembly with a majority of 49 votes out of a possible 90. This effectively means that the new bill will become law as of 1 November 2008, as no further measures remain to halt its adoption.

“We are disappointed that the National Assembly failed to seize its second chance to exclude the bill’s problematic provisions, which represent a step backwards for Slovenia and serve as a severe hindrance to the much needed open dialogue between the government and the media,” commented David Dadge, IPI Director.

Novinarji novega tednika Reporter, ki bo izšel v ponedeljek, opozarjajo, da jih skuša lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot zaustaviti. Časopisna hiša Delo je namreč nekaj dni za tem, ko so omenjeni novinarji javnost obvestili, da ustanavljajo Reporter, na urad za intelektualno lastnino vložila vlogo za registracijo blagovne znamke Reporter.

Kot je sporočil novinar novega tednika Nenad Glucks, jih skuša Boško Šrot, “razkriti lastnik skupine Pivovarne Laško” in s tem tudi njihovega prejšnjega delodajalca Dela zaustaviti pri izhajanju Reporterja. “Potem, ko smo še kot novinarji tednika Mag v okviru Dela doživeli grobe posege v novinarsko avtonomijo in poskuse vmešavanja v uredniško politiko od predstavnikov Šrota v nadzornem svetu Dela Andrijane Starine Kosem in Stojana Zdolška, smo se odločili zapustiti to časopisno hišo,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Celotno poročilo STA (via Matkurja).

MMC RTVS naj bi po pisanju Dnevnika bil tarča še enega organiziranega prirejanja rezultatov ankete o priljubljenosti politikov. Novinarja Blaž Mazi in Meta Roglič predvidevata, da je glede na kratek čas in predvsem imena, ki so nenadoma postala zmagovita, avtorje priredbe glasovanja treba iskati v vrstah SDS. Navzlic temu, da vladajoči koaliciji ne gre slabo in da so volitve še zelo daleč. Na tem blogu smo že nekajkrat pisali o manipuliranju (ali vsaj vnemi klicateljev) anket v oddaji Vroči stol, ali v oddaji Ime tedna na Valu 202 ali na portalu Žurnal24. Dnevnikova novinarja o zadnji manipulaciji pišeta takole:

Rezultati mesečne ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so bralci izbirali najboljšo vlado, so se v ponedeljek, 21. aprila, ob 20. uri glasili: najboljši premier doslej Janez Drnovšek, najboljši obrambni minister Karl Erjavec, najboljši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, najboljši minister za zdravje Dušan Keber in najboljši minister za znanost Rado Bohinc. Rezultati iste ankete 21. aprila ob 23. uri, ko se je glasovanje končalo (trajalo je od 1. aprila): najboljši predsednik vlade Janez Janša, najboljši obrambni minister Janez Janša, najboljši minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, najboljša ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, najboljša ministrica za znanost Mojca Kucler Dolinar. Tik pred zaključkom je namreč nastal pri glasovanju pravi naval.

Rezultati tritedenske ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so izbirali najboljšo vlado, so se v zadnjih treh urah korenito spremenili, in sicer so sedanji premier in nekateri ministri prehiteli do tedaj vodilno bivšo garnituro.

Medtem ko je v treh tednih v anketi sodelovalo okoli 1100 obiskovalcev (glasovanje je bilo mogoče le z registracijo uporabnika), je v zadnjih nekaj urah razmeroma obsežno anketo reševalo 50 oseb. In tako je predsednik vlade Janez Janša za 12 glasov premagal nekdanjega premierja Janeza Drnovška, nekdanji obrambni minister Janez Janša za 19 glasov sedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak za 17 glasov svojega predhodnika Mateja Lahovnika, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar za 24 glasov ministra za znanost v drugi Drnovškovi vladi Rada Bohinca, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič pa svojega predhodnika Dušana Kebra za en sam glas. Pri drugih resorjih so imeli sedanji ministri bodisi že tolikšno prednost ali pa so za nekdanjimi ministri toliko zaostajali, da zadnje glasovanje ni moglo več vplivati na njihovo uvrstitev. Tako so iz sedanje vladne garniture zmagali še Dragutin Mate (notranje zadeve), Marjeta Cotman (delo), Vasko Simoniti (kultura), Milan Zver (šolstvo), vsi trije ministri SLS, Janez Podobnik (okolje), Radovan Žerjav (promet) in Ivan Žagar (regionalni razvoj), ter Gregor Virant (javna uprava) med ministrstvi, ki so oziroma delujejo le en mandat. Med bivšimi ministri pa je Mitja Gaspari (finance) premagal Andreja Bajuka, Ivu Vajglu (zunanje zadeve) je sledil Lojze Peterle in šele nato Dimitrij Rupel, minister iz vrst SLS Franci But je bil po tej anketi uspešnejši kmetijski minister kot sedanji minister Iztok Jarc, sedanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma pa je premagala ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar (druga je bila Zdenka Cerar). (Continued)

Osvežimo spomin, da je Mednarodni institut za tisk (IPI) že pozval k takojšnji opustitvi kazenskih ovadb zoper podpisnike peticije proti medijski cenzuri. Po mnenju tega organa ovadbe temeljijo na 174. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje sramotitev države Slovenije in na 170. členu, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje tisto dejanje, ko nekdo o nekom trdi neresnico, ki lahko škoduje njegovemu ugledu.

Zapisi o IPI na tem blogu so zbrani tule. Včeraj se je IPI znova oglasil, svoja svarila Sloveniji pa je razširil še na predvidene spremembe, povezane z uredniškim delom. Najprej spomnimo na predstavitev novinarja Mladine, ki zadeva novinarsko delo:

Novo je kaznivo dejanje “Kaznivost odgovornega urednika”, ki v nasprotju z veljavno ureditvijo ne temelji več na t. i. kaskadni odgovornosti, po kateri je v primeru, da se ne da najti glavni krivec (če je uporabil psevdonim), kriv naslednji, ki ga je bilo možno identificirati (recimo področni urednik ali odgovorni urednik). Sedaj pa bo za vsako objavo glede kaznivih dejanj iz poglavja “Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime” kriv odgovorni urednik ali tisti, ki ga je nadomeščal. Poleg tega je po novem opuščena tudi možnost milejšega kaznovanja, ki je bila prej predvidena prav za odgovornega urednika ali tistega, ki ga je nadomeščal. Vlada je vsaj novinarjem in urednikom s to spremembo kar skrčila pravice in dvignila stopnjo represije.

Celotna včerajšnja izjava IPI je na tej strani in spodaj. Zaenkrat noben slovenski medij o njej (še) ni poročal.

IPI Calls on Slovenian Parliament to Reject Proposed Extension of Criminal Defamation Laws

22 April 2008

PRESS RELEASE

The International Press Institute (IPI), the global network of editors, media executives and leading journalists in over 120 countries, calls on the Slovenian parliament to reject the proposed extension of the country’s criminal defamation laws.

According to information before IPI, a package of draft amendments to the Slovenian Criminal Code is currently pending before the Slovenian parliament. Among the proposed changes is an amendment to Article 166 of the Criminal Code, which lays out criminal liability where published material is found to have harmed someone’s reputation, disgraced the Republic of Slovenia, disgraced a foreign country or international organisation, or disgraced the Slovenian people or the national minorities. Punishments range from a fine to up to two years in prison.

According to existing legislation, individual journalists are liable for their published material. However, if the draft amendment is enacted, liability will lie with the journalist and, when the publishing medium is a periodical, with the responsible editor, or, when the medium is not a regular publication, with the publisher or the printer.

“IPI has been calling on the Slovenian government to abolish its criminal defamation laws, and to engage in dialogue with the Slovenian media. Instead, the government appears to be heading in the opposite direction at a time when other European countries such as Ireland are removing such laws,” said David Dadge, IPI Director. “We strongly urge the Slovenian parliament to reject the proposed amendments and to carry out a wide-ranging discussion about its criminal defamation laws.”

Dr. Marko Prpič, danes svetovalec generalnega direktorja RTV Slovenija za programske zadeve, v svoji analizi (doktoratu) pretresa in analizira osrednje televizijske informativne oddaje 24 ur in dnevnik na RTV Slovenija. Rezultati so poučni, za RTVS sploh. Odlomek iz intervjuja za časopis Dnevnik spodaj:

Naš razvedrilni program bi moral biti bolj kakovosten. Standarde smo povsem znižali. V Lombergarjevem času sploh ni bilo dovoljeno omeniti gledanosti kot enega možnih parametrov za merjenje uspešnosti nacionalne TV. Mito Trefalt je prvi vpeljal gledanost kot enega izmed kriterijev, sprva za razvedrilne oddaje, pozneje za šport. Sčasoma smo začeli meriti gledanost vseh oddaj, daleč pred vsemi v tem prostoru. Vendar smo iz ene skrajnosti zašli v drugo: gledanost postaja prevladujoči dejavnik, kar je celo zaveza novega vodstva. Povečati se jo sicer da, toda vprašanje je, kje in na kakšen način. Z opolzkimi namigovanji v razvedrilnih oddajah verjetno ne. Priča smo vulgarizaciji razvedrilnega programa in nekdo bi se moral na to odzvati. Vendar kar nekaj članov programskega sveta zatrjuje, da televizije sploh ne gleda, kar je absurd. Tisti, ki odloča o programu, ga sploh ne spremlja. O programski celoti se običajno sklepa na osnovi spornih oddaj, ki so vznemirile javnost, kar je zelo narobe.

Peter Jančič, Grega Repovž in Marko Milosavljević o poročilu IPI:

Najpomembnejše vprašanje o verodostojnosti medijev je vezano na njihovo lastništvo, ne na politiko, je prepričan Peter Jančič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov. V poročilu pa naj bi bila prav tukaj nastala velika napaka, ki mu jemlje kredibilnost. “Prebral sem, da bi morala Kad in Sod sodelovati v tovrstnih razpravah. Pri tem imam veliko zadrego, saj je Kad svoj delež, recimo v Delu, prodal. To se je zgodilo pred osmimi leti, kar pomeni, da je bil IPI zelo slabo informiran,” opozarja Jančič. Hkrati se sprašuje, kje so bili inštitut, društvo novinarjev in novinarji, ki danes protestirajo, takrat, ko se je odločalo, kdo bo lastnik. “Tukaj se v zadnjih štirih letih ni čisto nič zgodilo. Znano je, kdo so lastniki. In to ni oblast,” dodaja.

Vsak razmislek o stanju v slovenskem medijskem prostoru pa se zdi dobrodošel dr. Marku Milosavljeviću, predstojniku katedre za novinarstvo na FDV. Milosavljević med drugim meni, da je iskanje izvirnega greha med politiko in mediji nesmiselno, saj je največji problem Slovenije prav v tem, da je vse prepleteno. Med mediji in lastniki tako poteka le navidezna ločnica, saj je država v medijih neposredno prisotna ali pa je v njih prisotna prek organov odločanja. “Težava je, da se poskušajo množični mediji izkoriščati na tako zelo očiten in vulgaren način, običajno za povsem drugačne interese, bodisi za strankarsko ali kakšno drugo zasebno propagando, zakoni, ki urejajo medijsko politiko, pa se sprejemajo na nepregleden način. Vse to kaže na nek preddemokratičen način razmišljanja, po katerem zmagovalec volitev pobere vse,” meni Milosavljević.

Celoten članek v včerašnjem Večeru.

V 11. številki Slovenskega tednika je naslovni članek posvečen domnevno koruptivnemu nakupu stanovanja v Izoli, ki ga je domnevno izpeljala Delova nadzornica Andrijana Starina Kosem. Podpisani avtor pod članek je Boris Krajnc, med drugim pa zapiše tudi naslednje:

Da se bo kmalu na terasi s pogledom na morje sončila tudi Andrijana Starina Kosem, nam je med obiskom v Izoli potrdila uslužbenka podjetja TPC Livade – na vprašanje, kje lahko pustimo pošiljko za zdajšnjo prvo nadzornico časopisne hiše Delo, nam je odgovorila, da omenjena »gospa še ni prevzela stanovanja« in da »se bo to zgodilo predvidoma v maju«.

Časopis je izšel 22. marca 2008. Isti dan zjutraj smo na blogu Ane Jud lahko prebrali:

Da bo gospa kmalu uživala v luksuznem apartmaju v Izoli, je potrdila tudi uslužbenka v upravi TPC Livade, ki je nasedla vprašanju, kje ima Starina Kosmova poštni kaselc, ker bi ji nekaj radi pustili tam in tako je hitro povedala vse, kar je pač vedela: da Starina Kosmova kaselca še nima, ker stanovanja še ni prevzela, a da ga bo pa kmalu.

Vsekakor pa naj vam bo, dragi obiskovalci moje skromne spletne strani, nekaj jasno: se vam zdi, da je zgodba, ki sem jo tukaj opisala nekoliko zabavno, ker si na blogu to pač lahko privoščim, zgodba za bloge ali za gverilski časnik kot je Slovenski tednik?

Ana Jud nam hkrati ponuja številne fotografije stavbe z omenjenim luksuznim stanovanjem, med katerimi je ena identična tisti v Slovenskem tedniku. Trditve v članku se delno ujemajo že z njenim zapisom z dne 6. marec 2008 na njenem blogu, medtem ko njen naslednji zapis (28. marec 2008) komentira demanti Starine Kosem, ki ga je prejelo uredništvo Slovenskega tednika (!), hkrati pa avtorica prizna naslednje:

V TPC Livade pravijo, da Starina Kosmova stanovanje tam ima, in da ga bo nekje maja tudi prevzela. Vem. Iz prve roke. Hudiček, ki je undercover stopil v upravo TPC Livade z vprašanjem, kje je tukaj stanovanje Starina Kosmove, sem bila jaz. S svojimi malimi in luštnimi aparaturami v rokah. Včasih kolegom pač naredim kakšno uslugo. Če imam slučajno kaj viška časa.

Zaradi istočasnosti objav, fotografij, opisov in dogodkov ter nenazadnje priznanja lahko upravičeno domnevamo, da je Boris Krajnc dejansko Ana Jud in da je avtorica napisala najmanj en članek za Slovenski tednik. Pod psevdonimom.

Kako se do tega opredeljujejo novinarska združenja, pa sprašujemo na temle mestu.

Že nekajkrat smo načeli problem sporne uporabe psevdonimov v tedniku Slovenski tednik. Za naslednje domnevamo, da so psevdonimi: Vid Videc, Anej Jalen, Jernej Novak, Boris Krajnc.

V ZNP, ki ga vodi Peter Jančič, so se od rabe psevdonimov distancirali, ne pa tudi do rabe psevdonimov v Slovenskem tedniku:

Načina rabe psevdonimov kodeks etike ne določa, bi pa morala praksa uporabe lažnih imen biti izjema, ki je dopustna, kadar so za to tehtni razlogi, denimo varovanja novinarja. V nekaterih dnevnikih (Delo, Večer) namesto lažnih imen, ki so lahko sporna, ker zavajajo bralce, v takšnih primerih uporabljajo kar podpis redakcije (NR, DR, ZR…)

Občasno je razlog za uporabo inicialk izogibanje pravilom, ki jih določajo pogodbe novinarjev o konkurenčni klavzuli, ko novinar dela za medij, za katerega sicer ne bi smel. Takšno ravnanje je za novinarja etično sporno, ker se moramo sami pravil - katerih spoštovanje zahtevamo od drugih - držati. Včasih je za sporno ravnanje lahko tudi tehten razlog, če denimo v lastni medijski hiši določenega izdelka ne more objaviti, a to so dileme, ki zahtevajo posebne premisleke urendikov, ki v vsakem od teh primerov (podpis redakcije, psevdonim, brez podpisa) odgovarjajo za vsebino.

Podpisovanje z neresničnim imenom brez kakršnihkoli razlogov je neetično do bralcev.

Vprašanje se glasi: kaj bosta obe novinarski združenji storili v primeru, ko je raba psevdonima sistematizirana (sistematična?) odločitev nekega časopisa, da z njimi zakrije vse svoje udarne članke in hkrati očitno instrumentalizirana le za politično obračun