Medijski watch dog

Včerajšnji Vroči stol kot običajno ni minil brez zapletov. Očitno z voditeljem, Vladimirjem Voduškom, vedno bolj niso zadovoljni niti na desni strani, zato nanj naslavljajo posebne želje, koga mora spustiti v oddajo. To pot je bila nezadovoljna generalna državna tožilka. Povzemamo po STA (via Dnevnik):

V uradu generalne državne tožilke so se za nastop generalne državne tožilke Barbare Brezigar v ponedeljkovi oddaji, ki je bila organizirana na temo korupcije, dogovorili z novinarjem Voduškom, potem ko je predstavil temo in sestavo sodelujočih v oddaji. Kasneje je prišlo do spremembe gostov, v njej je nastopil tudi Boštjan Penko, generalna državna tožilka pa je zavrnila sodelovanje v oddaji.

Kot trdijo v uradu, je Vodušek izrecno zagotovil, da bodo v oddaji nastopili generalna državna tožilka, direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Aleksander Jevšek, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos in predavatelj Fakultete za varnostne vede in član Komisije za preprečevanje korupcije Bojan Dobovšek. Glede na to, da je prišlo do spremembe, pa je po mnenju urada generalne državne tožilke “posledično omenjena oddaja vsebinsko izzvenela povsem drugače, kot je bilo napovedano slovenski javnosti”.

Voditelj oddaje Vroči stol Vladimir Vodušek obžaluje zaradi neljubega zapleta, ko se ponedeljkove oddaje nista udeležila niti Brezigarjeva niti Jevšek. Za njuno neudeležbo po njegovem mnenju ni bilo nobenega razloga, “glede na to, da sta bila vsekakor kvalificirana, da spregovorita o vprašanjih, ki jih je odprla oddaja”. Ob tem je še dejal, da gre za oddajo v živo, naravnano polemično, ko se lahko njena sestava hitro spremeni.

Osebno ne “more pristati na to, da bi mu gostje oddaje določali, kdo bo sodeloval v oddaji, razen če gre za kompromis, da se dobi nekoga v studio, da je oddaja zanimiva za gledalce in da gre za soočenje različnih stališč”. “Sicer pa moram reči, da se bodo morali politiki sprijazniti s tem, da ne more nihče določati, kdo bo gost v kakšni oddaji, in mislim da, da mi morajo dovoliti toliko novinarske avtonomije, da lahko sam sestavim oddajo,” je še dejal Vodušek.

Ob tem je na novinarsko vprašanje dodal, da s protestom urada generalne državne tožilke še ni bil seznanjen in ga ni imel priložnost prebrati, zato se ni mogel odzvati na zapisane trditve.

Povzemamo po Vesti, ki prinaša verjetno najpopolnejšo informacijo o dogodku:

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta na današnji novinarski konferenci predstavila izhodišča za prenovo medijske politike. Izhodišča za prenovo so pripravili v obliki zloženke, katero so poslali akterjem medijske politike in medijske industrije, novinarkam in novinarjem, nosilcem akademskih analiz in civilno-družbenih akcij. Zloženko so poslali tudi političnim strankam, ki jih v času priprav na parlamentarne volitve želijo spodbuditi k premisleku in javnemu opredeljevanju o prihodnosti razvoja in delovanja medijev v Sloveniji.

Gradivo je nastalo na pobudo avtorjev peticije, ki jo je septembra 2007 podpisalo 571 novinark in novinarjev. Avtorji - Sandra Bašić Hrvatin, Iztok Jurančič, Brankica Petković, Grega Repovž, Jernej Rovšek, Špela Stare, Matej Šurc in Blaž Zgaga - so pri pisanju Izhodišč za spremembe na področju medijske politike izhajali iz priporočil nastalih v okviru raziskovalnih študiji in raziskav Mirovnega inštituta, iz analiz in razprav v okviru DNS in SNS ter iz predlogov amandmajev na zakone, ki so jih omenjene organizacije neuspešno vlagale pri sprejemanju in spreminjanju medijske zakonodaje.

Dokument je razdeljen na oceno stanja in priporočila za spremembo strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike. S slednjimi skuša preseči anomalije, ki se pojavljajo s kapitalskimi in političnimi pritiski na medije in tako pristopiti k razreševanju tega.

V analizi stanja njeni avtorji ugotavljajo, da so razmere v medijih in slovenskem medijskem trgu slabe. To se, kot so zapisali, izraža tako v večjem številu konfliktov v medijih kot med lastniki in uredništvi ter v razmerju do oblasti.

Po mnenju avtorjev ministrstvo za kulturo kljub svojim formalnim pristojnostim na področju oblikovanja medijske politike do danes ni oblikovalo strateških dokumentov razvoja medijskega sektorja. “Vsaka sprememba zakona o medijih prinese več členov, zapovedi in prepovedi, ki pa se v praksi ne uresničujejo dosledno,” so še zapisali.

Še dokument, o katerem govorimo:

ZA PRENOVO MEDIJSKE POLITIKE

Spodaj podpisani, ki delujemo na medijskem področju, ponujamo strokovni in politični javnosti v razpravo in podporo Izhodišča za spremembe strukturnih, zakonodajnih in nadzornih mehanizmov na področju medijske politike, katerih uresničevanje bi po našem mnenju prispevalo k urejanju razmer na medijskem področju.

I. Ocena stanja

(Continued)

Kot je bilo obelodanjeno na torkovi (včerajšnji) seji programskega sveta RTVS, je direktor RA Slovenija pred tednom razrešil odgovorno urednico ARS programa (3. program RA Slovenija), Vilmo Štritof Čretnik. Razlog naj bi bil v finančni »nedisciplini« in preveliki porabi sredstev, vendar nekateri indici pričajo tudi o drugih vzpodbudah za razrešitev.

Danes je poslanka Zares, Majda Širca, na vodstvo RTVS naslovila vprašanje o tem. Povzemamo po STA (via Matkurja):

Širca pisala generalnemu direktorju RTV Slovenija
18.06.2008

Ljubljana, 18. junija (STA) - Poslanka Zaresa Majda Širca je na generalnega direktorja RTVS Antona Guzeja naslovila odprto pismo, v katerem izraža zaskrbljenost nad razlogi za odstavitev odgovorne urednice tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. Po mnenju poslanke se radio s tem “oddaljuje tistemu poslanstvu, ki RTV Slovenija definira kot servis javnega pomena”.

Kot je v pismu generalnemu direktorju Radiotelevizije Slovenija (RTVS) zapisala poslanka, se ji zdi nesprejemljivo, da je tretji program nacionalnega radia v zadnjem obdobju utrpel “pomenljivo znižanje sredstev” in da je bila dosedanja urednica “zaradi prekoračitve sredstev - menda v višini 37.000 evrov - umaknjena oziroma odstavljena”.

Odstavitev se ji zdi posebej problematična zato, ker je omenjena prekoračitev nastala “ob povečanih obveznostih uredništva programa ARS, ob zmanjšanih sredstvih in ob nemožnosti, da bi vodstvo sploh prisluhnilo sanacijskemu programu, ki ga je urednica pripravila”.

“Zaskrbljenost je še toliko večja tudi zato, ker so na zadnji seji parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport - ob obravnavi poročila nadzornega sveta RTV Slovenija - nadzorniki priznali, da se iz razvojnih sredstev, rezerviranih za nujni tehnološki razvoj, financirajo tudi zabavni programi TV Slovenija, pa tudi ostali projekti, ki popularizirajo programske vsebine in tudi sam javni zavod,” je zapisala poslanka.

Ob tem se Širca tudi boji, da “bodo stiske uredništev kulturnih vsebin znotraj radijskih programov RTV Slovenija vsak dan večje”. Po njenih navedbah znaša namreč izpad prihodkov zaradi nekoregiranja višine prispevka s stopnjo rasti cen skoraj 16.400.000 evrov.

“Vemo, da je ta izpad tudi davek na politične obljube vladajoče koalicije, dane ob sprejetju zakona o RTV Slovenija, da bomo dobili cenejši in boljši RTV program,” je zapisala poslanka in zaključila, da lahko glede na vse, danes zgolj “potrdimo, da se program oddaljuje tistemu poslanstvu, ki RTV Slovenija definira za servis javnega pomena”.

Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je sicer na torkovi seji programskega sveta RTVS povedal, da so urednico razrešili zato, ker ni upoštevala okvira sredstev, ki ga ima progam na razpolago. Zaradi tega je po njegovih besedah program do njene razrešitve že porabil več kot 40 odstotkov sredstev, ki jih ima na razpolago na letni ravni. Ob tem je pojasnil, da bi, če bi se ta trend nadaljeval, program na koncu leta imel 250.000 evrov izgube.

Povedal je tudi, da je bila urednica večkrat opozorjena, da presega višino dodeljenih sredstev, vendar opozoril ni upoštevala.

V petek kljub drugačnim napovedim Janez Markeš ni bil razrešen krivdno, pač pa v skladu s pogodbo. V petek naslednji teden naj bi uprava Dela na njegovo mesto imenovala Darijana Koširja, sedanjega namestnika odgovornega urednika. (vir: žurnal24).

Spomnimo, da se aktiv novinarjev ni v dovolj velikem številu odzval glasovanju o razrešitvi.

Čez nekaj dni pa bo »faktična« postala tudi enotirna uprava na Večeru. Kot piše Delo.si, bo Uroš Skuhala z 20. junijem direktor in hkrati odgovorni urednik Večera, po napovedih pa naj bi njegov namestnik (na funkciji odgovornega urednika) postal Tomaž Ranc. Povzemamo:

Ne glede na odločno nasprotovanje novinarjev Večera, ki so bili na glasovanju s 95-odstotno večino proti spremembi statuta ter uvedbi enotirne uprave, je nadzorni svet potrdil sklepe majske skupščine mariborske časopisne hiše in Uroša Skuhalo imenoval za direktorja in hkrati odgovornega urednika vseh Večerovih edicij. Funkcijo bo nastopil 20. junija.

Seja nadzornega sveta, ki ga vodi Dušan Mohorko, je v sredo trajala do poznih večernih ur, kljub menda zelo razgreti razpravi pa nasprotovanje novinarjev in urednikov ni imelo dovolj velike teže, da bi se lastniki - to je Pivovarna Laško - odrekli novemu sistemu vodenja poslovne in uredniške politike. Novinarji so bili zaradi takšnega razpleta razočarani. Kot pravijo, obsojajo ignoranco, s katero je nadzorni svet z »glasovalnim valjarjem povozil« voljo Večerovih novinarjev, urednikov, fotoreporterjev in navsezadnje tudi dveh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, ki sta glasovala proti, kar kaže na nespoštovanje medijev, ki jih imajo v lasti, predvsem pa tistih, ki jih ustvarjajo. Po njihovem mnenju je to še en dokaz temeljnega nerazumevanja svobode tiska, novinarske avtonomije in specifične pomembnosti medijskih hiš za demokracijo, zaradi česar jih je nemogoče enačiti z drugimi gospodarskimi družbami.

Kot poudarjajo novinarji, njihov protest ni usmerjen proti direktorju Urošu Skuhali, ampak proti združitvi funkcije direktorja in odgovornega urednika oziroma proti sistemski ureditvi, ki jim jo vsiljujejo lastniki. To razumejo kot poskus vpliva na uredniško politiko in novinarsko avtonomijo, neodvisnost medijev pa je po njihovem mnenju pomembnejša od finančnih interesov njihovih lastnikov. Večer je zdaj posebnost v slovenskem medijskem prostoru, sprememba statuta in uvajanje enotirne uprave pa lahko dolgoročno usodno vpliva na prihodnost mariborske časopisne hiše. Pojasnila lastnikov oziroma predsednika nadzornega sveta družbe Dušana Mohorka, da gre zgolj za poslovno potezo, jih niso prepričala, saj ne morejo pristati na to, da je odslej njihova novinarska in uredniška avtonomija zaščitena le z »javnimi zavezami in izjavami« predstavnikov lastnikov, da ne bodo posegali v uredniško politiko in avtonomijo edicij Večera. Glede na medijsko odmevnost bi od lastnikov namesto molka pričakovali, da bodo javno predstavili svojo strateško usmeritev glede načrtov s časopisom.

Uroš Skuhala na zadeve gleda drugače: odločitev o združitvi funkcij je zgolj poslovne narave, lastniki pa pričakujejo od Večera poslovno uspešnost. Zatrjuje, da bo avtonomija novinarjev zagotovljena enako kot doslej; garancija za to je menda dejstvo, da bo dosedanji odgovorni urednik Tomaž Ranc po združitvi funkcij postal namestnik odgovornega urednika z vsemi pooblastili odgovornega urednika, hkrati pa tudi namestnik direktorja, s čimer bodo novinarji v podjetju postali še bolj pomembni. Skuhala pravi, da je Večer odlično medijsko podjetje, saj časopis po zadnji raziskani branosti vsak dan prebere okoli sto petdeset tisoč ljudi, kar jih uvršča na visoko drugo mesto med slovenskimi resnimi dnevniki; od novinarjev pričakuje »zgolj profesionalizem, delo, skladno z novinarsko etiko, ter njihovo zavezanost javnosti, ne pa lastnikom kapitala ali politiki«.

Tomaž Ranc priznava, da ima tudi sam kot novinar pomisleke o novi sistemski ureditvi, saj lahko prinaša nekatere pasti, vendar ima zdaj v rokah pogodbo namestnika odgovornega urednika z vsemi pooblastili odgovornega urednika, hkrati pa je predlagan na funkcijo namestnika direktorja, kar tudi po njegovem mnenju še krepi vlogo novinarjev v Večeru. Ranc poudarja, da je dobil jasno zavezo predsednika nadzornega sveta Dušana Mohorka, da se lastniki ne bodo vmešavali v novinarsko delo in da bodo zagotavljali novinarsko avtonomijo, razumljivo pa je tudi, da jih zanima poslovna uspešnost podjetja.

Povzeto po STA (Matkurja):

Glasovanje aktiva novinarjev Dela o Markeševi razrešitvi ni uspelo

Ljubljana, 12. junija (STA) - Glasovanje aktiva novinarjev Dela o razrešitvi odgovornega urednika Dela Janeza Markeša zaradi prenizke udeležbe ni uspelo, je danes sporočil predsednik aktiva Peter Kolšek. Kot je še pojasnil, to pomeni, da se uredništvo do predloga o imenovanju oziroma razrešitvi odgovornega urednika medija ni opredelilo.

Kolšek je poudaril, da statut aktiva novinarjev Dela v 40. členu pravi, da je “glasovanje veljavno, če se ga udeleži več kot polovica vseh upravičencev do glasovanja”. Po navedbah volilne komisije se je glasovanja udeležila manj kot polovica upravičencev, saj je od 192 članov aktiva glasovalo 73 članov, kar je 38 odstotkov, še piše v sporočilu.

Kot je znano, je nadzorni svet Dela na seji 3. junija začel postopek za razrešitev odgovornega urednika Dela Janeza Markeša. Istočasno so nadzorniki njegovo mesto ponudili njegovemu zdajšnjemu pomočniku Darijanu Koširju, ki ga je tudi sprejel.

Odgovor na sporočilo za javnost Pivovarne Laško z naslovom »Zamenjava urednika na Delu zaradi nesoglasij z upravo«

Odgovor na sporočilo za javnost Pivovarne Laško z naslovom »Zamenjava urednika na Delu zaradi nesoglasij z upravo«

Pivovarna Laško je po tiskovnem predstavniku včeraj (8. junija 2008) ponovno posegla v mojo osebnostno in profesionalno integriteto, zato odgovarjam na navedbe v sporočilu za javnost:

1. Nikoli nisem »lansiral lažnih ali prirejenih izjav«, s katerimi bi »storil škodo družbi«, ki sem jo uredniško vodil. Informacija o dogodkih na kosilu 8. maja 2008 v Pivovarni Union, ki sem jo posredoval kolegom na uredniškem kolegiju, je v celoti resnična in ji je javno v celoti pritrdil tudi član nadzornega sveta Dela.

2. Sestanek 8. 5. 2008 ni bil sklican zaradi »notranjih nesoglasij med upravo in urednikom«, temveč po navedbah Boška Šrota zaradi nesoglasij glede časopisa med predsednico nadzornega sveta Andrijano Starina Kosem in urednikom.

3. Ni res, da so vsebinske analize (anketa opravljena v aprilu) pokazale, »da časopis forsira nekatere opozicijske stranke« in da je bila to načrtovana tema razprave na omenjenem kosilu. Za anketo sem na kosilu izvedel naključno, potem ko je eden od članov NS očital, da se delajo raziskave za hrbtom uredništva. Tudi njeni podatki mi na sestanku niso bili predstavljeni.

4. Na trditev, da Pivovarna Laško ne more podpirati urednika, ki »hote ali nehote sodeluje v političnopropagandnih akcijah«, odgovarjam z besedami predsednice NS Dela Andrijane Starina Kosem v intervjuju za Večer (sobota, 29. marec 2008): Na vprašanje: »Zakaj trdite, da je Delo danes bolj neodvisen časopis, kot je bil pred letom dni?« je odgovorila: »Veliko bolj neodvisen je. Lastniki želijo poslovno uspešen, objektiven, nenavijaški osrednji časopisni medij, ki ima uredništvo na Dunajski 5, in ne na sedežih strank in ministrstev … Zasluga odgovornega urednika pa je, da Delo danes ni ne rdeče ne črno ne belo in ne oranžno.«

5. Bralci si lahko sami ustvarijo mnenje o poteku dogodkov na Delu in v zvezi z mojo zamenjavo skozi spreminjanje objavljenih stališč in pojasnil tako predsednice nadzornega sveta kot predsednika uprave Dela in Pivovarne Laško.

Janez Markeš, Delo

Povzemamo po STA (via SIOL):

Urednik Dela Janez Markeš zavrača trditve Pivovarne Laško, da so sestanek 8. maja med upravo, urednikom, nadzorniki in lastniki Dela sklicali zaradi “notranjih nesoglasij”. Srečali so se, tako Markeš, “po navedbah Boška Šrota zaradi nesoglasij glede časopisa med predsednico nadzornega sveta Andrijano Starina Kosem in urednikom”. Markeš v odgovoru na nedeljske navedbe Pivovarne Laško, da je z lansiranjem lažnih in prirejenih izjav storil škodo družbi, trdi, da tega ni nikoli storil. “Informacija o dogodkih na kosilu 8. maja 2008, ki sem jo posredoval kolegom na uredniškem kolegiju, je v celoti resnična in ji je javno v celoti pritrdil tudi član nadzornega sveta Dela,” dodaja Markeš.

Po trditvah Pivovarne Laško so vsebinske analize “ugotovile, da časopis favorizira nekatere opozicijske stranke, predvsem Gregorja Golobiča in Boruta Pahorja, manj pa je naklonjen Janezu Janši”. Markeš zanika, da bi vsebinske analize oz. anketa to pokazale, prav tako pa to ni bila načrtovana tema razprave na omenjenem kosilu. “Za anketo sem na kosilu izvedel naključno, potem ko je eden od članov nadzornega sveta očital, da se delajo raziskave za hrbtom uredništva. Tudi podatki iz nje mi na sestanku niso bili predstavljeni,” dodaja Markeš.

Na trditev, da Pivovarna Laško “ne more podpirati urednika, ki hote ali nehote sodeluje v politično propagandnih akcijah”, je Markeš navedel besede predsednice NS Dela Andrijane Starina Kosem v marčevskem intervjuju za časopis Večer, v katerem je ta dejala, da je Delo bolj neodvisno kot pred letom dni ter da je zasluga odgovornega urednika, “da Delo danes ni ne rdeče ne črno ne belo in ne oranžno”.

Podporo novinarskim kolegom na Delu in Večeru, protest zoper ravnanje lastnikov ter poziv k odgovornemu ravnanju so do danes izrekli novinarski aktivi TV Slovenija, Radio Slovenija, Dnevnik, pomurski in mariborski aktiv.

Izjave so spodaj.

Izjava aktiva DNS Maribor

Aktiv DNS Maribor z začudenjem spremlja akrobatske uredniške menjave na časopisih Delo in Večer. Poleg povsem nesprejemljivega poseganja v novinarsko in uredniško avtonomijo se namreč s takšnimi potezami radikalno manjša kredibilnost in verodostojnost dveh osrednjih slovenskih tiskanih medijev, kar lahko privede do nadaljnega padanja
naklade ter ogrozi tudi socialni in ne zgolj profesionalni status tam zaposlenih. Odkrito izrabljanje medijev za favoriziranje enih in sesuvanje drugih političnih opcij s strani lastnikov je povsem kontraproduktivno in čeprav tovrstni pozivi in izrazi solidarnosti nimajo posebne teže, jo zaposlenim v Delu in Večeru izrekamo tudi mi.

Peter Rak
predsednik Aktiva DNS Maribor

Izjava Pomurskega aktiva DNS
Pomurski aktiv Društva novinarjev Slovenije podpira težnje kolegov iz aktivov Dela in Večera. Sestava našega aktiva je izjemno pestra, vključujemo tudi dopisnike obeh medijev našem območju. Vemo, da je vsak medij specifičen glede lastništva in pogojev delovanja in da povsod vodenje medijskih hiš ni ravno transparentno in pod nadzorov javnosti. PRAV BI BILO, DA SE POVSOD LOČIJO FUNKCIJE: DIREKTORJI NAJ OPRAVLJAJO DIREKTORSKO DELO, ODGOVORNI UREDNIKI NAJ ORGANIZIRAJO DELO ZNOTRAJ UREDNIŠTVA IN POSKRBIJO, DA NE BO PRITISKOV NA NOVINARJE IN NAROČENEGA PISANJA, NOVINARJI PA NAJ SE UKVARJAJO Z OBJEKTIVNIM NOVINARSKIM DELOM IN SE PRI DELU ZANESEJO PREDVSEM NA SVOJO VEST.

predsednica Pomurskega aktiva DNS
Bernarda Balažic Peček

Izjava IO Aktiva novinarjev Radia Slovenija
IO Aktiva novinarjev Radia Slovenija izraža podporo kolegom v medijskih hišah Delo in Večer. Ob tem poudarja, da od vseh akterjev v omenjenih primerih pričakujemo odgovorno ravnanje, pri čemer pa izpostavljamo predvsem nujnost zagotavljanja novinarske avtonomije in profesionalnosti. Poudarjamo, da je zagotovljena distanca do vplivnih političnih in kapitalskih krogov ključna za odgovorno in avtonomno delo medijev v demokratični družbi.

IO Aktiva novinarjev Radia Slovenija
9.6. 2008 Ljubljana

Izjava podpore novinarkam in novinarjem Večera in Dela
Aktiv novinarjev Dnevnika v celoti podpira prizadevanja kolegov na Večeru in Delu v njihovem boju za neodvisno in avtonomno novinarstvo. Le medij, ki si ga ne podrejata niti politika niti kapital, lahko uspešno, objektivno in kredibilno obvešča javnost. Zato pričakujemo, da bodo lastniki in upravi obeh medijskih hiš prisluhnili zahtevam novinarskih kolektivov in jih v celoti upoštevali.

IO Aktiva novinarjev Dnevnika
Meta Roglič, predsednica

Izjava aktiva TVS
Aktiv Društva Novinarjev TV Slovenija podpira novinarje Dela in Večera pri njihovih prizadevanjih za avtonomnost novinarskega poklica. Obsojamo vse poskuse vplivanja kapitala in politike na uredniške in novinarske odločitve. Takoj naj prenehajo s pustošenjem po slovenskem medijskem prostoru in omogočijo njegov dolgoročni razvoj v skladu z najboljšimi demokratičnimi normami.

KSENIJA HORVAT PETROVČIČ
v.d. predsednika Aktiva TVS

Nekoliko nepričakovano zakasnelo zanikanje PL in Boška Šrota glede vmešavanja v urednikovanje pri časopisu Delo, kar izhaja iz trditve odgovornega urednika. Markeš torej po njihovem zavaja. Povzemamo po STA (via Dnevnik):

Pivovarna Laško ali predsednik uprave Boško Šrot se nikoli nista vmešavala v uredniško politiko osrednjega slovenskega časnika Delo, so danes v sporočilu za javnost zapisali v pivovarni. Kot so pojasnili, so urednika Dela Janeza Markeša zamenjali zaradi nesoglasij z upravo.

“Pivovarna Laško je govorice, da naj bi Boško Šrot 8. maja 2008 uredniku Janezu Markešu naročil, da naj ruši Janšo in podpre Pahorja, večkrat zanikala. Izjave, ki prirejajo resnico, je udeleženec tega sestanka lansiral v javnost in so tako postale orodje političnih agitacij,” so zapisali.

Ob tem so pojasnili, da je Pivovarna Laško že pred časom javno povedala, da želi poslovno uspešen osrednji slovenski časnik in da se z vsebino ne bo ukvarjala. Da to drži, je po njihovem mnenju potrdil tudi Janez Markeš, ki je pred dnevi javno povedal, da nikoli ni bil deležen lastniških pritiskov Pivovarne Laško na urednikovanje.

Sestanek med urednikom, upravo, nadzornim svetom in lastniki Dela je bil zaradi notranjih nesoglasij med upravo in urednikom sklican 8. maja, so pojasnili v pivovarni. “Vsebinske analize so ugotovile, da časopis favorizira nekatere opozicijske stranke, predvsem Gregorja Golobiča in Boruta Pahorja, manj pa je naklonjen Janezu Janši. Temu Boško Šrot ni nasprotoval. Nikoli pa tega ni naročil ali terjal,” so zapisali.

“V kolikor bi imel kakršnekoli interese po vplivu na vsebino Dela, je jasno, da bi terjal, da časopis podpre stranko Bojana Šrota. Zelo verjetno je, da so omenjene izjave namenjene povzročanju politične škode Borutu Pahorju. Pivovarna Laško ne more podpirati urednika, ki hote ali nehote sodeluje v politično propagandnih akcijah,” so dodali.

V današnjem sporočilu za javnost so še pojasnili, da se je nadzorni svet kasneje odločil, da zaradi vedno večjih razhajanj med urednikom in upravo družbe, podpre slednjo in je uvedel postopek zamenjave urednika. “Zato je prikazovanje urednika kot politične žrtve popolnoma nekorektno,” menijo v pivovarni.

“Če bi res bili izvedeni lastniški pritiski nanj, bi lahko svojo načelnost dokazal že po sestanku 8. maja, ne pa nekaj tednov kasneje, ko je izvedel, da bo zamenjan zaradi nepremostljivih odnosov med njim in upravo, ki jih je povzročal tudi sam,” so pojasnili. Z lansiranjem lažnih in prirejenih izjav, je Markeš po mnenju Pivovarne Laško storil škodo družbi, ki jo je uredniško vodil in lastnikom, ki so bili deležni neupravičenih političnih in medijskih pritiskov.

Nadzorni svet Dela je na seji 3. junija začel postopek za razrešitev odgovornega urednika Dela Janeza Markeša. Istočasno so nadzorniki njegovo mesto ponudili njegovemu zdajšnjemu pomočniku Darijanu Koširju, ki ga je tudi sprejel.

Intervju z Darijanom Koširjem na Vesti, sicer aktualnim namestnikom odgovornega urednika Dela Janeza Markeša, ki bo verjetno zamenjan prav z njim.

Koširju sicer očitajo odsotnost karizme, a njegov pragmatizem v pregreti situaciji ni brez šarma. Kot je povedal, zdaj pod Šrotom in Andrijano Starina Kosem ne čuti pritiskov na konkretni, operativni ravni. Spomnil se je prejšnje, Slivnik-Jančičeve ere, o kateri nima lepih spominov: Jančič je bil nastavljen »nominalno«, za njim je operativno stal Slivnik in se vmešaval v tekoče delo, prihod Markeša je zadeve popravil, dodaja.

Časopis spremlja predvsem z dnevno operativne plati, od 2004 se z Boškom Šrotom in ASK ni srečal, spregovori o tem, da je ob ponudbi za odgovornega urednika dobil zagotovila o novinarski avtonomiji, njegovo imenovanje je poskus umiriti razmere v hiši. Pravi še, da bi Markešu ponudil pisanje za Sobotno prilogo, če bo ostal v hiši, da je bilo čutiti politični pritisk na Petra Jančiča predvsem v segmentu notranje politike, da Ivan Puc ni bil primeren in kompetenten kot notranji urednik Dela (zdaj je odšel na Reporter), izreče se o umiku koncepta (zgolj) pokrivanja novinarskih konferenc. Kadrovske menjave? V notranjo redakcijo prihaja zanesljivo Tanja Starič (sredi avgusta), pravi, da naklada ne sme pasti pod 60.000 izvodov, da ne bo dopuščal rumenizacije časopisa in da je interna analiza pokazala, da je očitek o favoriziranju nekoga povsem neutemeljen. Pogrešal pa je napoved, saj jim niso povedali, da delajo analizo (za njihovim hrbtom). Pri Sobotni prilogi se je v zadnjih letih šlo v rahljanje vsebinske strukture, a jo je treba ustaviti, mnenje glede ASK še nima, o Šrotu meni, da je sposoben poslovnež.

Celoten intervju na Vesti.

Tako preprosto nepozabno konfuzno, osebno maščevalno, z logiko odkritega koketiranja z lastniki in proti novinarski avtonomiji. Novinar RTV Slovenija Vladimir Vodušek v mnenju za Vest o svojih pogledih na odstavitev Janeza Markeša. Povzeto po Vesti, vključno z vsemi stilskimi in slovničnimi napakami, poudarki so naši:

Zamenjava Janeza Markeša je žalostna zgodba, ker vem kako se človek počuti in mu ni lahko. Po človeški plati ga torej razumem po profesionalni plati pa nikakor ne. Mislim, da bi moral Markeš odstopiti sam ne pa, da se je pustil zamenjati in je na položaju vztrajal do konca pod firmo, da se bori za neke višje interese. Morda bo delovalo bogokletno vendarle tu na nek način razumem Laščane. Laščani so kupili Delo za 100 milijonov evrov in so torej kupili medij zaradi katerega imajo velike probleme, še več Bošku Šrotu grozi celo zapor. Nekdo je očitno potisnil Boškota Šrota v konflikt z Janezom Janšo in s tem ogrozil njegove ekonomske interese in sedaj mu hoče urejati še uredniško politiko. Če tega spora med Janšo in Šrotom ne bi bilo, bi vsak uresničil svoje interese, eden ekonomske, drugi politične. Lastništvo Laščanom seveda ne daje pravice, da bi se vtikali v konkretno uredniško in novinarsko delo ampak lastnik vendarle lahko določi generalno linijo časopisa. Laščanom pa seveda zamerim, da Markeša niso zamenjali po že zgodovinskem Vročem stolu, kjer je grobo zlorabil gostoljubje nacionalne televizije in prišel v tujo hišo obračunavat s tistimi, ki mu je postavil ogledalo zato je pokazal veliko stopnjo netolerantnosti in nekulturnosti do gostitelja. Prav Darijanu Koširju naj bi dejal, da gre zdaj na TV uničit Voduška. Ljubim izdajalce sovražim izdajo. Pa pustimo to ob strani, nenazadnje ima Markeš pravico, da spreminja svoja stališča. Sam nikoli nisem delal kompromisov. Če so se moje gledanja na probleme niso ujemala z ekipo v kateri sem delal sem poiskal okolje v katerem je bilo omogočeno profesionalno delo v skladu z mojimi lastnimi prepričanji in profesionalnimi kriteriji. Vendarle ne živimo v socializmu in vsak medij ima nekega lastnika, ki ima svoje poglede na zadeve in če se razumemo OK, če ne se poslovimo kot prijatelji, ki pač gledajo na zadeve različno, nič tragičnega. Na to se bomo morali navaditi in v demokratičnem svetu se ve, da so nekateri mediji vsaj komentatorsko naklonjeni tej ali drugi politični liniji. To pa ne pomeni, da niso kredibilni in da ne poročajo o dejstvih po obrtniških kriterijih. Gre za to, da je mogoče iz komentarjev razbrati takšno ali drugačno usmerjenost časopisa. To pa ne pomeni, da nek časopis ni kvaliteten ampak ga pač kupujejo bralci, ki hočejo prebrati določeno stališče in ki gledajo podobno na zadeve in želijo potrditev za svoja stališča. In če nočeš za nekoga delati pač ne delaš in poiščeš svojo priložnost. Tako preprosto je to.

Vladimir Vodušek

Izjava podpore novinarkam in novinarjem Večera in Dela 

Novinarski sindikati izražamo polno podporo novinarskim organizacijam, ki se zoperstavljajo grobim in enostranskim posegom lastnikov in uprav v avtonomijo uredništev.

Obsojamo postopke in ignoranco, ki izničujejo vlogo uredništev, kakršno imajo po medijski zakonodaji.

Lastnike in upravi pozivamo k enakopravnemu dialogu, ki naj omogoči stabilno okolje za delovanje uredništev v interesu javnosti, ker je neodvisnost in verodostojnost uredništev največji kapital, s katerim razpolagajo. 

v Ljubljani, 6. junija 2008 

Sindikat novinarjev Slovenije 

Sindikat novinarjev STA 

Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS 

Sindikat novinarjev Primorskih novic  

Sindikat novinarjev Dnevnika

Včerajšnja izjava za javnost, ki prihaja iz Pivovarne Laško (PL), je oster odgovor premierju Janezu Janši. Nekaj poudarkov: zadnja seja DS je služila obračunu s stranko SLS na hrbtu PL; Janša je slovenski medijski tajkun tipa Berlusconi; menedžerski prikriti odkup, ki ga je vodil Janša, je služil temu, da si v svoj »poštni nabiralnik« (simbol za slamnato lastništvo) vtakne časopis Delo; ob tem so ga izigrali sodelavci, ne PL; napadi na PL imajo za namen prikrivanje afere Patria, ki bo škodovala Janši.

Na portalu RTVS in tudi sicer so dali večji poudarek Šrotovemu očitku, da želi Janša obračunati s PL, da bi obračunal s stranko SLS in prikril posel s Patrio, ne pa recimo očitku o berlusconizaciji. Tukaj, za primerjavo še prispevek 24ur.com.  Celotno izjavo za javnost povzemamo po Delo.si:

V torek, 3. junija, so na seji DZ nekorektne politične obtožbe na račun Pivovarne Laško dosegle svoj vrhunec. V Pivovarni Laško ocenjujemo, da je bila seja DZ namenjena zgolj obračunavanju predsednika Vlade in največje stranke s stranko SLS, pri čemer je kot orodje uporabila sistem Pivovarne Laško. Slednja ni nikoli poslovala s stranko SLS. Je pa sodelovala s predsednikom Vlade, ki Pivovarno Laško krivi, da mu ni uspelo postati medijski tajkun tipa Berlusconi. Iz podpisanih opcijskih pogodb je razvidno, da je želel izpeljati prikriti MBO in tako v svoj poštni nabiralnik spraviti osrednji slovenski časopis Delo. Tega mu ni preprečila Pivovarna Laško, temveč njegovi sodelavci, ker jih je hotel izigrati. Neupravičeni napadi na Pivovarno Laško so brez dvoma namenjeni prikrivanju afere Patria. Kot kaže se bo ta afera dotaknila najvišjih vrhov in starih znancev orožarsko vojaških poslov, ki bodo kmalu prilezli iz kovčkov.

Namesto da bi se DZ ukvarjal s sumljivo porabljenim davkoplačevalskim denarjem in preiskavo, ki je že dobila mednarodne korupcijske razsežnosti, se ukvarja s privatnimi podjetji, ki poslujejo uspešno, zakonito in transparentno. Miljardne ocene premoženja Boška Šrota so popolnoma zlagane in služijo politiki za nabiranje poceni političnih točk in diskvalifikaciji političnih tekmecev. Navajmo nekaj dejstev, ki na laž postavljajo trditve o nemoralnem, nelegalnem in spornem početju, zlorabah notranjih informacij ter poslovnih goljufijah.

Fiduciarno razmerje pri nakupu družbe Kolonel je v skladu z veljavno zakonodajo. Prevzem Centra naložb je bil izveden z javno prevzemno ponudbo, po tržni ceni. Prav tako so bile objavljenje javne prevzemne ponudbe za ostale prevzeme, ki so bili izpeljani v okviru Centra naložb in Infond Holdinga. Vse delnice so bile plačane. Vsi, ki so delnice prodali, so dobili pošteno tržno ceno, tisti, ki so ostali v lastniški strukturi so svoje premoženje oplemenitili.

Boško Šrot delničarjev nikoli ni pozival k prodaji delnic. Nasprotno. Delničarje je seznanil, da sam delnic ne namerava prodati. Očitki o zlorabi notranjih informacij so popolnoma nerealni in služijo kot izhod v sili UVK-ju in ATVP-ju, ki sta napovedala kazenske ovadbe, preden sta preučila dejstva. Očitno sta direktorja pod hudim političnim pritiskom. Glede na to, da se udeležujeta sestankov poslanske skupine SDS, je težko verjeti, da delo v obeh agencijah poteka neodvisno in strokovno.

V treh letih se je vrednost delnice Centra naložb potrojila, Infond Holdinga pa več kot podvojila. Z dobrim poslovanjem so te družbe koristile vsem delničarjem, ne samo večinskemu. Družba Center naložbe je lani izkazala 66 milijonov EUR dobička, Infond Holding 28 milijonov EUR, Skupina Pivovarna Laško 61 milijonov EUR.

Tako tisti, ki so vlagali certifikate v Pivovarno Laško, kot tisti, ki so delnice pivovarne kupovali, bi jih lahko Vlada označila za tajkune, saj so svojo naložbo odlično zaslužili. Državljani, ki so vložili certifikate v gospodarske družbe pod vplivom države so v velikih primerih ostali brez vsega.

Ko je Boško Šrot v letu 2005 prevzel vodenje Pivovarne Laško je bila tržna vrednost delnica 30 EUR. Danes je vredna 80 EUR, prevzemna cena je bila 88 EUR. Tega dejstva ne more izkriviti nobena politika. Pivovarna Laško je eden izmed najboljših slovenskih poslovnih sistemov. Delničarji Pivovarne Laško so tako močno povečali svoje premoženje. Zato je laž in manipulacija govoriti o tem, da so bili delničarji okradeni ali oškodovani.

Predstavniki Vlade so na seji DZ šli tako daleč, da so hoteli destabilizirati zaposlene v sistemu Pivovarne Laško. Pri nas ima delavec za strojem primerljivo plačo s sodnikom začetnikom. To je absurd, kar ne more biti v ponos predsedniku Vlade. Ukvarjati bi se moral s plačami, za katere je odgovorna Vlada. To so poleg plač sodnikov še plače učiteljev, zdravnikov, zdravstvenih delavcev in novinarjev v javnih zavodih, ki so v primerjavi s plačami v sistemu Pivovarne Laško sramotno nizke, kar kaže predvsem na ignoranco Vlade do stroke.

Evidentno je, da sta največja nasprotnika Pivovarne Laško Janez Janša in Andrej Vizjak. Poleg politično vezane trgovine pri prodaji Mercatorja je treba pojasniti vlogo ministra Vizjaka pri Termah Čatež, kjer je tudi on želel postati tajkun. Sam osebno je izvajal pritisk, da je delnice treba prodati njemu, oziroma slamantim lastnikom, ki jih je določil, da odigrajo vlogo njegovega poštnega nabiralnika. Popolnoma nobenih skrbi si ni delal ali bosta UVK in ATVP s tem soglašala ali ne.

Namesto tega, da predsednik Vlade in minister obljubljata nacionalizacijo in neke vrste novih golih otokov, bi morala prevzeti odgovornost za vsa našteta dejanja. Brez dvoma gre za nelegalna, nemoralna in neetična dejanja. Ob vsem te se čudimo, da ni videti intelektualcev in razumnikov, ki b nasprotovali vulgarnemu rušenju pravne države. Če priredimo misel znanega filozofa, bi Slovenija imela neomejene možnosti, če bi znala omejiti moč omejencev.”

Spodaj objavljamo izjavo aktiva in sindikata Delovih novinarjev, ki je nastala ob napovedani zamenjavi odgovornega urednika Dela. Povzemamo po Mladina.si:

Ob predlogu za zamenjavo odgovornega urednika časnika Delo, ki ga je podal Nadzorni svet Dela, d. d., na seji 3. junija 2008, sta IO aktiva novinarjev Dela in IO sindikata novinarjev Dela sklenila slovensko javnost obvestiti o svojem stališču do tega predloga. Oba organa namreč ocenjujeta, da ne gre za navadno poslovno potezo, ampak za obliko ravnanja, ki že pet let – odkar je večinski lastnik Dela Pivovarna Laško – negativno vpliva na uspešnost in podobo našega podjetja.

IO sindikata novinarjev Dela
Zdenko Matoz, predsednik

Izjava je spodaj in na njihovi spletni strani, na tem mestu povzetek STA:

Obsodba dogodkov na Delu in Večeru

V Liberalni akademiji obsojamo neupravičene posege v uredniško avtonomijo časopisa Delo, kjer so iz povsem nedokazanih razlogov proti njemu pravkar znova pred zamenjavo odgovornega urednika. Kontekst prisilne zamenjave jasno kaže, da si želijo lastniki to medijsko hišo podrediti in preoblikovati po svoji meri tudi v sferi novinarske svobode. To se je že zgodilo na Večeru, kjer so včeraj proti 95 odstotni volji novinarjev uvedli enotirno upravo z direktorjem in odgovornim urednikom v eni osebi.

Za IO Liberalne akademije
Predsednik LA Dr. Darko Štrajn

Bivši predsednik države Milan Kučan o tem, da ne razume, zakaj je treba odstavljati odgovornega urednika Janeza Markeša, o tem, da je pod njim postalo Delo profesionalno, o tem, da je pod Slivnikom in Jančičem skoraj odpovedal Delo, da ne razume, zakaj je bilo treba uvesti enotirno upravo na Večeru, da ne razume, zakaj se je bivšim Magovim urednikom preprečevalo, da odidejo iz Dela, in da ne razume, zakaj se je novinarsko peticijo označevalo za manipulacijo.

Na Vesti.

Večerov stroj melje dalje, novinarska beseda ni več vredna počenega groša. Nadzorniki Večera so včeraj potrdili, da bo novi direktor in hkrati odgovorni urednik Večera Uroš Skuhala. Objavljamo zapis Večera:

Uroš Skuhala bo odgovorni urednik

Kljub večinskemu nasprotovanju novinarjev Večera je nadzorni svet sinoči potrdil sklep skupščine, s katerim bo od 20. junija Večer imel urednika in direktorja v isti osebi

Zaskrbljeni smo, ker je v tem trenutku Večer posebnost v slovenskem medijskem prostoru, še bolj pa, saj gre za potezo lastnikov, ki lahko dolgoročno usodno vpliva na prihodnost časnika Večer. Ponavljamo, da odločno nasprotujemo spremembi statuta in da je bila ureditev, ki je veljala do 19. maja 2008, edina sprejemljiva. Pojasnila lastnikov, da gre zgolj za poslovno potezo, nas niso prepričala. Kljub vsemu novinarji, uredniki in fotoreporterji Večera ostajamo zavezani bralcem, javnosti ter novinarskim standardom in poklicni etiki.”

Povzemamo po Delo.si, kjer očitno nimajo težav z objavo takih (samokritičnih) zapisov:

“Svojo odstavitev jemljem kot poraz civilne drže, ki bi v Sloveniji poskušala razvezati logiko blokov in politično instrumentalizacijo,” je za STA poudaril odgovorni urednik Dela Janez Markeš. Glede trditev, da se za vpliv na Delu “prerivata” SD in Zares, je Markeš povedal, da “definitivno vidim interese SD”.

“Kar se tiče konstrukta, da se prerivata na Delu SD in Zares, jaz definitivno vidim interese SD. To, da je zraven Zares, pa je popolna izmišljotina, saj tega ni nikdar nihče niti enkrat poskusil,” je dejal Markeš in dodal, da so analize člankov časnika Dela pokazale, da je pojavljanje stranke Zares “v časopisu Delo na repu lestvice”.

Nikomur na desnici, “v Janševem krogu”, niti na levici, “pri Pahorjevih”, ne ustreza uredniška politika, ki ne bi spodbujala blokov. Dodal je, da svojo odstavitev jemlje kot poraz civilne drže, ki bi v Sloveniji poskušala razvezati logiko blokov in politično instrumentalizacijo.

Prepričan je, da gre “tukaj krivda na vse strani”. “Tako na vlado, ki je s svojimi očitki iz lanskega 15. novembra in s svojimi obtožbami, da Delo služi SD, poskrbela za okoliščine, da so ljudje začeli izgubljati živce,” je pojasnil.

Ni želel komentirati vprašanja, ali misli, da bo novi odgovorni urednik Darijan Košir favoriziral SD.

Markeš je za Radio Slovenija danes povedal, da njegova odstavitev nima nobene zveze z nekooperativnostjo v delovnem procesu, “potem, ko sem delal devet mesecev po 12 ur na dan, ko sem delal šest mesecev vse nedelje, ko smo časopis naredili, kot izredno lep in dober izdelek z lepimi rezultati”.

Omenil je tudi pogovor s prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom, na kosilu v Pivovarni Union 8. maja, ko naj bi Boško Šrot poskusil politično vplivati na uredniško politiko. “Kot je rekel, moramo podpreti Boruta Pahorja, izrazil je pričakovanje, da rušimo Janšo. Stojan Zdolšek je odločno protestiral, saj je rekel, da mi je obljubil avtonomijo,” je še povedal Markeš za Radio Slovenija.

Dodal je še, da Boško Šrot ni postavil nobene nadaljnje zahteve, “je res da ni zahteval v končni fazi, ampak ni pa res, da ni izrazil pričakovanja in da ni izrazil besede moramo“.

Poročilo 24ur.com vsebuje tudi stališče, ki ga je navedel nadzornik Stojan Zdolšek v obrambo odstavljenemu odgovornemu uredniku Janezu Markešu:

Kot je po seji nadzornega sveta Dela povedal Zdolšek, ga razlogi, ki so jih predstavili za razrešitev Markeša, niso prepričali. “Mislim, da ti razlogi ne obstajajo in mislim, da gre za kakšne druge razloge,” je dejal Zdolšek, ki je prepričan, da je Markeš zelo dobro opravljal svojo funkcijo in da je v desetih mesecih časopis Delo dvignil na visoko raven. “Zagotavljal je neodvisnost medija kot takega in njegovo politično nevtralnost,” je prepričan Zdolšek.

Ko torej ugibamo o razlogih za njegov odstop, jih imamo jasno navedene: Zdolšek meni, da je bil »odpoklic« Markeša »zrežiran« iz nekih drugih razlogov, nadalje meni, da je Markeš dobro opravljal svoje delo in zagotavljal neodvisnost medija, nadalje meni, da je bil izdele politično nevtralen.

Kako pa so o Zdolškovih razlogih za odstop in stališču glede Markeša poročali mediji?

STA (via Matkurja):

Sedaj že nekdanji član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek je ob tem dejal, da je Janez Markeš svoje delo opravljal zelo dobro, da je “v teh desetih mesecih časopis dvignil na visoko raven”, da je v celoti izvrševal program, ki ga je predstavil in da je zagotavljal zavezo javnosti, avtonomijo časopisa ter neodvisnost in politično nevtralnost medija kot takega.

RTVS takole:

Odvetnik Stojan Zdolšek, eden izmed treh zunanjih članov nadzornega sveta, je povedal, da je razrešitvi Markeša nasprotoval, saj je Markeš svoje delo opravljal zelo dobro in je časopis dvignil na visoko raven. Razlogi nadzornega sveta za razrešitev Zdolška niso prepričali. Ker je bil na seji preglasovan, je podal odstopno izjavo ter izstopil iz nadzornega sveta.

Delo.si takole:

Sedaj že nekdanji član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek je ob tem dejal, da je Janez Markeš svoje delo opravljal zelo dobro, da je “v teh desetih mesecih časopis dvignil na visoko raven”, da je v celoti izvrševal program, ki ga je predstavil in da je zagotavljal zavezo javnosti, avtonomijo časopisa ter neodvisnost in politično nevtralnost medija kot takega.

Večer takole:

Markeševi razrešitvi je nasprotoval član nadzornega sveta, odvetnik Stojan Zdolšek, a je bil preglasovan. Po seji je zato iz nadzornega sveta izstopil, ostaja pa odvetnik časopisne hiše Delo.

Kaj je skupno tem zapisom? Da se, z izjemo prvega, 24ur.com, ne posvetijo temu, da Zdolšek namiguje na neke »prave razloge« za razrešitev Markeša, s katerimi je pogojeval tudi svoj odstop.

Zdi se, da se zastopstvo uredništva Večera in aktiv novinarjev te hiše pri DNS suvereno upirata pritiskom lastnikov. S te bi lahko bila lep zgled za novinarje časopisne hiše Delo:

Velika večina članov uredništva Večera nasprotuje imenovanju Uroša Skuhale za odgovornega urednika vseh Večerovih edicij, zato IO zastopstva uredništva časnika Večer in Večerovega aktiva DNS pričakujeta, da bo nadzorni svet Večera upošteval večinsko mnenje tistih, ki časopis ustvarjajo, so sporočili z IO zastopstva.

Izvršilni odbor (IO) zastopstva uredništva časnika Večer je namreč v torek in sredo izvedel glasovanje, na katerem so se člani uredništva izrekali o imenovanju Uroša Skuhale za odgovornega urednika vseh Večerovih edicij. Glasovalo je 76 članov uredništva. Štirje člani ali 5,4 odstotka uredništva so Skuhala podprli, 70 članov ali 94,6 odstotka uredništva pa ne.

Izvršilna odbora zastopstva uredništva časnika Večer in Večerovega aktiva Društva novinarjev Slovenije (DNS) glede na to, da velika večina članov uredništva nasprotuje imenovanju Uroša Skuhale za odgovornega urednika vseh Večerovih edicij, pričakujeta, da bo nadzorni svet upošteval večinsko mnenje tistih, ki časopis ustvarjajo.

Hkrati sta odbora tudi znova pozvala člane nadzornega sveta, naj lastnike pozovejo k sklicu skupščine delničarjev, na kateri naj razveljavijo spremembe statuta družbe, sprejete 19. maja, s katerimi uvajajo enotirni sistem vodenja časopisa.

Izvršilna odbora pri tem izrecno poudarjata, da niso glasovali proti direktorju Urošu Skuhali, pač pa proti odgovornemu uredniku vseh Večerovih edicij Urošu Skuhali oziroma proti sistemski ureditvi, ki jim jo s spremembo statuta družbe vsiljujejo lastniki. Ponavljajo, da odločno nasprotujejo spremembi statuta in da je bila ureditev, ki je veljala prej, edina sprejemljiva. “Pojasnila lastnikov, da gre zgolj za poslovno potezo, nas niso prepričala, saj gre vrednota neodvisnosti medijev daleč preko finančnih interesov medijskih podjetij,” so še zapisali v izjavi za javnost.

Članek je objavil Dnevnik.si.

Hit dneva, takoj za izredno sejo državnega zbora o korupciji. Povzemamo po Dnevnik.si:

Nadzorni svet Dela je sprejel sklep o začetku postopka za razrešitev odgovornega urednika Dela Janeza Markeša, njegovo mesto pa ponudil Darijanu Koširju, ki ga je tudi sprejel. Funkcijo novega odgovornega urednika bo predvidoma nastopil v treh tednih.

Član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek je po seji povedal, da je sam osebno nasprotoval razrešitvi Markeša. Ker je bil pri tem preglasovan, je podal odstopno izjavo in izstopil iz nadzornega sveta, je še dejal.

Markeš je že v četrtek napovedal svojo razrešitev in ob tem povedal, da je njena pobudnica predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem.

Kot so sporočili iz Dela, je skupščina danes podprla spremembe statuta družbe, na podlagi katerih se pristojnost imenovanja odgovornih urednikov prenese na upravo, kar je predlagal predsednik uprave Dela Peter Puhan in kar so na Delu poznali že v preteklosti.

Puhan je začetek postopka za razrešitev Markeša sprožil “zaradi zaviranja razvojnih projektov in nesprejemanja ekipnega sodelovanja”, nadzorniki pa so njegov predlog z večino podprli, poudarjajo na Delu. Predsednica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, dejala, da “nadzorni svet podpira upravo pri vseh odločitvah, ki omogočajo doseganje načrtovanih poslovnih ciljev”.

“Spremembe statuta predsedniku uprave zagotavljajo, da si lahko oblikuje vodstveno ekipo, ki zagotavlja sodelovanje vseh pri izvajanju poslovnega načrta. S tem bodo tudi zagotovljeni pogoji vodenja, s pomočjo katerih predsednik uprave ni le odgovoren za poslovne rezultate v podjetju, ampak ima tudi vzvode za njihovo zagotavljanje,” je, kot so sporočili iz Dela, dejal Puhan.

Lastniki Dela so danes tudi izvolili novega člana nadzornega sveta, in sicer predsednika uprave Pivovarne Union Dušana Zorka. Ta je zasedel doslej prosto mesto v šestčlanskem nadzornem organu Dela, in sicer kot predstavnik kapitala.

Komisija za preprečevanje korupcije je danes predstavila poročilo o svojem delu za leto 2007, pa tudi anketo o korupciji, ki je bila izvedena med novinarji. Anketa je pokazala, da 60 odstotkov anketiranih novinarjev meni, da je korupcija neizbežen del slovenske družbe. Večina anketiranih meni, da je razlog sprejemanja podkupnin predvsem v neprofesionalnosti nekaterih novinarjev. Skoraj polovica novinarjev sicer za pojav podkupovanja med novinarji še ni slišala.

Anketa je dostopna na tejle strani, med zanimivimi statistikami omenimo (stran 70 in 71), da je 70,5% vprašanih slovenskih novinarjev (n=353) čutilo kakršnekole pritiske pri svojem delu, med razlogi, zakaj prejemamo podkupnine, pa jih je čez 70 odstotkov navedlo, da je za to kriva neprofesionalnost.

Skriva