Medijski watch dog

Če smo omenili, da STA povzema le selektivno, je prav nenavadno, da o včerajšnjem TV soočenju na javni televiziji, ki ga je vodil novinar Rajko Gerič s predsedniki vseh strank, ne najdemo nobenih povzetkov. Še bolj enigmatično je, da nismo našli nobenih povzetkov kje drugje, pa tudi arhiv RTVS je (le naša nespretnost?) zatajil.

»Soočenje« je bilo namreč izjemno pomenljivo, nenavaden je bil tudi izostanek g. Janeza Janše kot edinega prvaka med strankami, ki so se uvrstile v parlament, saj je isti gospod le dvajset minut kasneje kot edini gost (!) gostoval v Odmevih.

Razprava se je v veliki meri dotaknila tudi medijske scene in navrgla spoznanje, da trojček, vsaj glede vprašanja zamenjave kadrov, še zdaleč ni enoten. Pahor zagovarja nekakšen »konservativen« pristop, kot se je sam izrazil, torej minimalno invazivnost v denimo kadrovske politične nastavitve na RTV Slovenija, Golobič in Kresalova bolj navijata za menjave po principi strokovnosti.

Kot piše Drugi dom, si velja moderatorjev nastop zapomniti po agresivnosti do »trojčka«, natanko tisti, ki je tolikokrat izostala leta poprej v soočenju z g. Janšo. In po tejle cvetki, izrečeni v kontekstu kritike »nekaterih časopisov«, ki so »podprli spremembe«, kar se Geriču kajpak zdi skrajno nedopustno navijaštvo:

»Nekateri časopisi so javno podprli zamenjavo oblast, s čimer ni nič narobe, jaz pa vas sprašujem, če je to prav ali ni…«

Kdo je že rekel, da v Sloveniji ni g. Janši naklonjenih medijev? Zgodbo iz Indirekta, vsebinsko smo o njej ravnokar pisali, smo preverili, a ni presenetljiva: Reporter je na STA obvezno čtivo. Pravzaprav se novice reciklirajo in povzemajo po liniji brezplačniki, STA, Demokracija, Reporter, RTVS (seveda ne nujno v tem vrstnem redu):

Naključja pravzaprav ni: Šurla tudi piše, da bi bilo za demokracijo dobro, če bi vlado še en mandat vodil Janša. Piše tudi, da “militantni fanatiki iz Golobičevega Zaresa že brusijo nože za oranžni kadrovski cunami”. Napoveduje, da bo Sloveniji v prihodnjih letih iz ozadja dejansko vladal prav predsednik Golobič, pri tem pa mu bodo pomagali mnenjski voditelji v največjih tiskanih medijih. Zanimivo je tudi Šurlovo stališče, da “SLS z Bojanom Šrotom na čelu ni prav nič drugega kot politična ekspozitura interesov Pivovarne Laško oziroma predsednikovega brata Boška Šrota”. Ta naj bi Golobiču že ponujal, da v zameno za to, da bi ustavili postopke varuha konkurence v Mercatorju, proda Delo avstrijski Styrii, ki se je že pred volitvami pobratila z Golobičem.

V najnovejši številki Reporterja je objavljen tudi šeststranski intervju s predsednikom programskega sveta RTV Stanetom Grando, ki svari, da bosta imela zdaj v slovenski politiki glavno besedo Milan Kučan in Zoran Janković. V Pahorjevi vladi pa bo po njegovem prepričanju imel glavno besedo - Gregor Golobič. In Slovenija bo postala “država Pivovarne Laško”.

Najnovejši strah in trepet slovenske desnice, Gregor Golobič, navedb iz Reporterja ne komentira: “Nekatere ljudi in medije preziram, kar pomeni, da prezrem vse, kar izjavijo. Česar ne poznam, torej ne morem komentirati,” nam je povedal.

Povejmo le še to, da sta bila uvodnik v Reporterju in intervju z Grando včeraj edina članka, ki sta si zaslužila objavo v pregledu tiska Slovenske tiskovne agencije.

Šokanten zapis iz današnjega Dela, povzet po STA in vreden pozornega branja:

Koširja skrbi, da bo Sloveniji zavladal Golobič

Komentator in odgovorni urednik Dela Darijan Košir analizira volitve. Pričakuje spor na levici, Golobičevo vodenje vlade iz ozadja in predčasne volitve. Pa tudi, da bodo Laščani prodali Delo Styriji, da bi UVK prenehal nadzirati Mercator

»Najbrž ne bo konec sveta, a se bo Slovenija s spremembo oblasti nedvomno postavila na glavo. Za demokracijo bi bilo dobro, če bi vlado še en mandat vodil Janša,« v današnjem komentarju Dela piše Darijan Košir. Tako bi se po njegovem vzpostavilo ravnotežje med elitama, ki je bilo ves čas med tranzicijo izrazito nagnjeno na stran, ki bo po premoru v opoziciji spet postala oblast.

“Zares so militantni fanatiki”

Sprašuje se, koliko časa bo Borut Pahor zdržal na premierski funkciji. Na zmagoviti strani so se že v prvem tednu po volitvah pokazali različni pogledi na vladanje, ugotavlja in kritično ost usmerja v »militantne fanatike iz Golobičevega Zaresa, ki da že brusijo nože za oranžni kadrovski cunami. Pahor pa poskuša vsaj na začetku nekoliko umiriti žogo, meni. V isti sapi dodaja: »Obstaja resna bojazen, da bo Sloveniji v prihodnjih letih, seveda iz ozadja, prav kot v časih vladavine LDS dejansko vladal prav predsednik Zares.«

“Janša ne bo čakal ob bregu”

Novi prvak opozicije Janez Janša bi se po starem kitajskem pregovoru lahko le usedel na breg reke in počakal, da bi trupla priplavala mimo. Da bi, recimo, v dveh letih zaradi vladne krize odšli na predčasne volitve. A od Janše je v opoziciji, ki jo je že dobro navajen, mogoče pričakovati vse prej kot pasivno vlogo.

“Janković hoče Šrotovo glavo”

Košir je opazil tudi dogajanje v Cankarjevem domu, kjer so izide volitev pričakali gospodarstveniki. »Ljubljanski župan Zoran Janković je na pripombo, da zdaj, ko je zmagala samozvana levica, ne bo več vojne proti tajkunom, samozavestno odvrnil, da bo zdaj še bolj krvava. Janković si kot ‘vojni plen’ nedvomno želi glavo Boška Šrota, prvi laški pivovar pa gre že nekaj časa močno na živce tudi Golobiču, ki naokrog razlaga, da je treba razgraditi laški imperij, da Šrot ne sme imeti v lasti tako industrije pijač, največjega trgovca kot tiskanih medijev.«

“Kravja kupčija za utišanje UVK”

Košir omenja tudi kravjo kupčijo, po kateri bi Laščani prodali Delo avstrijski Styriji v zameno, da varuh konkurence opusti nadzor nad Mercatorjem.

Beri naprej »

Iz današnjega Dnevnika zapis o zagati, imenovani »politična trdnjava RTV Slovenija«. Kaj storiti z njo? Spremeniti zakon, iskati konsenz, ne storiti nič? Kakšni so nameni politike in novih vladarjev? Zdi se, da se stališča SD na eni in Zaresa in LDS na drugi povsem razlikujejo. Spomnimo za začetek: g. Pahor se »o medijih ne izreka«, podprl pa ni niti referenduma o novem zakonu RTVS leta 2005. No, na koncu ga je, z veliko muko. Se bodo danes novinarji tega spomnili, mu bodo to očitali, ali pa so preveč servilni? Danes bi Pahor iskal konsenz vseh strank. Nekaj idej:

Stranke levega trojčka napovedujejo, da bo eden od ukrepov verjetne bodoče koalicije spreminjanje zakona o RTV Slovenija. Vse tri stranke napovedujejo umik politike iz nadzornih struktur in vodstva javnega zavoda ter zagotavljajo, da bo vsakršna sprememba zakona sprejeta s široko javno razpravo, ki bo vključevala mnenja medijskih strokovnjakov. “Sedanji način imenovanja nadzornega in programskega sveta RTV Slovenija ter njune pristojnosti so takšni, da omogočajo maksimalen vpliv politike,” je opozoril Jožef Školč (LDS). Potrdil je namero LDS, da bi odpravili imenovanje članov programskega sveta na predlog parlamentarnih strank.

Enako namero je potrdila Andreja Rihter (SD), ki je napovedala, da bodo spremembe zakona poskušali uskladiti z vsemi strankami v parlamentu. “Mediji so nad politiko. Ne gre nam za preglasovanje in prisilo, kot se je dogajalo v prejšnjem mandatu. Če ne bomo dosegli soglasja vseh strank, spremenjenega zakona ne bomo dajali v proceduro,” napoveduje Rihterjeva.

Majda Širca (Zares) meni, da bi bilo doseganje širokega soglasja v parlamentu sicer dobro, vendar bo po njenem mnenju treba zakon o RTV spremeniti, tudi če soglasje z opozicijo ne bo doseženo. Jožef Školč napovedi SD sploh ni želel komentirati, dejal pa je, da bo treba zakon spremeniti v “razumno kratkem času”.

Celoten članek.

Iz današnjega Dnevnikovega objektiva zanimivo besedilo novinarja Blaža Zgage, ki opisuje svoje stike s finskimi kolegi in avtorjem dokumentarca, ki je doživel pogrom slovenske vlade, Magnusom Berglundom. Najbolj nam je všeč tale ugotovitev: Ob aferi Patria se je vnovič pokazalo tudi, kako nekateri novinarji neusmiljeno napadajo novinarske kolege. In dokler bodo novinarji napadali druge novinarje, namesto da bi nadzirali elite, toliko časa v Sloveniji ne bo normalnega medijskega okolja. Po objavi Zgaginega zapisa lahko zaradi njegove eksplicitnosti in novih podatkov pričakujemo novo točo teoretikov zarote. Spodaj odlomek:

Kot novinar, ki spremljam obrambno področje že trinajst let, sem se upravičeno spraševal, v kakšni državi živim. Ali je mogoče, da obrambni minister Karl Erjavec tako drago preplača oklepnike, hkrati pa se obnaša kot trgovski potnik finskega podjetja? Kako je mogoče, da obrambni minister širi strahove, da bo Patria tožila Slovenijo, ker si poslanci drznejo preiskovati enega najbolj sumljivih orožarskih poslov doslej?

Takrat je bilo dovolj. Odločil sem se, da je treba nekaj storiti. Zavedal sem se, da je najmanj, kar lahko naredim, to, da o zadevi obvestim finske kolege. Dan kasneje, 9. maja, na dan zmage, sem spisal krajše pismo o tem, da je Patria v parlamentarni preiskavi. In ga poslal okoli 30 finskim novinarjem. Odziv je bil nagel. Odgovorilo je nekaj urednikov finskih medijev, med njimi je bil tudi Magnus Berglund. Najhitrejši pa je bil finski dnevnik Aamulehti, ki je že 13. maja objavil članek o parlamentarni preiskavi Patrie v Sloveniji. Naključje je hotelo, da je finska policija istega dne opravila vrsto hišnih preiskav in aretirala več vpletenih.

Od vseh odgovorov je bil Berglundov najbolj tehten. Pojasnil je, da Patrio in njeno poslovanje spremlja že dalj časa, med drugim je razkril podkupovanje Patrie v Egiptu. Prav tako je napovedal, da pride avgusta v Slovenijo. Predlagal je sodelovanje, že v prvem odgovoru pa je navedel, da se nova sezona oddaje MOT začne z njegovim prispevkom 1. septembra.

Prvič sva se srečala 11. avgusta zvečer v Ljubljani. Pred tem nisva imela nobenih načrtov. Lahko bi se samo dobili na večerji, izmenjali nekaj besed in šli vsak svojo pot. Vendar je med nami tremi, poleg je bil še snemalec Marco, že po nekaj urah pogovorov vzklilo profesionalno zaupanje, vzajemno spoštovanje in prijateljstvo. Izmenjali smo si informacije o aferi. Berglund je dal na mizo svoje podatke, jaz svoje. Zaradi varnosti sicer ni povedal vsega, prav tako sva skrbno pazila, da ne bi kakšna občutljiva informacija pricurljala v javnost pred predvajanjem oddaje. Navzkrižno sva preverjala informacije, svoje izkušnje pa je prispeval tudi Marco. Prva večerja se je tako prelevila v nekajdnevno skupno garanje, ki je vsak dan do njunega odhoda trajalo od 7. ure zjutraj do polnoči. Samo snemanje je bilo zelo naporno. O podrobnostih morda kdaj drugič.

Z Berglundom sva ostala v stiku tudi po vrnitvi na Finsko. Po skupnem zbiranju in preverjanju podatkov sva kasneje vsak zase napravila svoj novinarski avtorski izdelek. Dogovorila sva se tudi za objavo na isti dan, 1. septembra. Berglund mi je poslal končni scenarij oddaje toliko prej, da sem imel dovolj časa za pisanje članka, ki je bil po koncu predvajanja Resnice o Patrii na finski televiziji objavljen na spletnem portalu vest.si.

Po objavi je počilo. Že naslednji dan me je predsednik vlade Janez Janša večkrat obtožil, da sem organiziral pot finskega novinarja in mu “polagal besede v usta”, kar je popoln nesmisel. Sledila sta svojevrsten pogrom in “raziskovanje” mojega novinarskega dela, pri katerem sta največ vneme pokazali Slovenska tiskovna agencija in Televizija Slovenija. Ob tem sem se čudil, od kod novinarjem STA in TVS informacije, kje vse sem se gibal, ko sem bil z Berglundom, saj o tem nisem govoril nikomur.

Sodelovanje s finskim novinarjem je bilo slovenski javnosti predstavljeno kot izdajstvo in zarota, a ob tem je nujno pojasniti nekaj podrobnosti. V svetovnem novinarstvu je “stringer” uveljavljen izraz, vloga in celo poklic. To je vrsta svobodnega novinarja, ki pomaga tujim medijskim organizacijam. “Stringerji” so tisti lokalni novinarji, na katere se obrnejo dopisniki večjih tujih medijskih hiš, ki pridejo v neznane kraje. Njihova vloga je pomagati vzpostavljati stike s sogovorniki, preverjati informacije in spremljati novinarje po državi. To je novinarsko delo, ki je v svetu običajno. Kdor si pojem “stringerja” predstavlja drugače, ne pozna osnov novinarstva.

Ob aferi Patria se je vnovič pokazalo tudi, kako nekateri novinarji neusmiljeno napadajo novinarske kolege. In dokler bodo novinarji napadali druge novinarje, namesto da bi nadzirali elite, toliko časa v Sloveniji ne bo normalnega medijskega okolja.

Skrajno nenavaden je tudi neštetokrat zlorabljen argument “blatenja v tujini”. Kot da Slovenija ni članica Evropske unije, ampak neka zatohla tvorba, ločena od zunanjega sveta. V 21. stoletju se prek meja povezujejo in sodelujejo podjetja, države, policije, kriminalci, teroristi, obveščevalne službe. Tudi tisti, ki dajejo podkupnine, in tisti, ki jih prejemajo. Zato je povsem normalno, da se prek meja povezujejo tudi novinarji. Še posebej, če skupaj raziskujejo mednarodne korupcijske mreže. Prav to sva storila z Berglundom.

Enakih obtožb sem bil skupaj s kolegom Matejem Šurcem deležen že lani jeseni, ko je 571 novinark in novinarjev podpisalo Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji. V njej smo opozorili na nevzdržno stanje v večini slovenskih medijev, zlasti v javnih. Položaj se doslej ni izboljšal. V ta namen sta junija letos Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije objavila delo osmih posameznikov z naslovom “Izhodišča za prenovo medijske politike”.

Izhodišča sestavljajo ocena stanja in priporočila, kako izboljšati stanje v slovenski medijski krajini. Zamišljena so bila kot prispevek k dialogu v družbi, ki naj bi vodil k izboljšanju razmer na medijskem področju. Zato so bila tudi poslana vsem parlamentarnim strankam. Odziv je bil nikakršen, saj na poziv ni odgovorila nobena politična stranka. Ne na desnici ne na levici. Tudi stranke, ki bodo po volitvah očitno sestavljale vlado in v prihodnje krojile medijsko politiko, še vedno molčijo.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za zaščito pluralizma medijev v Evropi in dostop državljanov EU do svobodnih in različnih medijev v vseh državah članicah. Najprej iz zapisa o tem o statusu blogov in blogerjev:

Weblogs represent an important new contribution to freedom of expression and are often used by both media professionals and private persons. Therefore MEPs encourage an open discussion on all issues relating to the status of weblogs.  On this point the resolution is slightly different from the proposal from the Committee on Culture and Education, that suggested a ‘clarification’ of the status of weblogs and sites based on user-generated content, assimilating them for legal purposes with any other form of public expression.

During the presentation of the report Monday evening, Mrs Mikko responded to the concerns of many bloggers: “My entrance into cyberspace has created rapid reaction among a lot of bloggers. I shall make it clear now that nobody is interested in regulating the internet,” she said.

MEPs also underline the importance of the protection of copyrights online, insisting that third parties have to mention the source when taking over declarations, call for greater transparency with respect to personal data kept on users by search engines, email providers and social networking sites.

Članek o resoluciji povzet tudi po STA via SIOL, nekaj odlomkov:

Koncentracija lastništva medijskih sistemov ustvarja okolje, ki je naklonjeno monopolizaciji oglaševalskega trga, postavlja ovire za vstop novih akterjev na trg in vodi tudi k enoličnosti medijskih vsebin. Razvoj medijskih sistemov vedno bolj temelji na pridobivanju dobička, družbeni, politični ali gospodarski procesi ali vrednote, izraženi v novinarskih kodeksih ravnanja, pa pogosto niso ustrezno zaščiteni. Zakonodaja bi zato morala zagotoviti dostop, konkurenco in kakovost ter izogibanje navzkrižju interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično oblastjo, kar škodi prosti konkurenci, enakim pogojem in pluralizmu, še meni Evropski parlament.

Poslanci ob tem vprašanju pozivajo k sprejetju ukrepov za večjo konkurenčnost evropskih medijskih podjetij, da bi pomembno prispevali h gospodarski rasti, ki naj se spodbuja tudi preko boljše osveščenosti in znanja državljanov o gospodarskih in finančnih temah. Spodbujajo tudi razkritje lastništva vseh medijskih hiš, da bi pripomogli k doseganju večje preglednosti namenov in razlogov izdajatelja radiotelevizijskega programa ter založnika.

Parlament tudi spodbuja odprto razpravo o statusu blogov, ki so v zadnjem času vse bolj razširjeni. Poslanci tudi podpirajo zaščito avtorskih pravic na ravni spletnih medijev, v katerih morajo tretje strani, kadar navajajo izjave, navesti njihov vir. Pozivajo še k večji preglednosti v zvezi z osebnimi podatki in informacijami o uporabnikih, ki jih zbirajo internetni iskalniki, ponudniki elektronske pošte in spletne socialne mreže.

Medijskih ugibanj je konec, zaenkrat se Janšev brezplačnik Slovenski tednik še drži na obzorju, tu je današnja nova 37. številka. Naslovna tema je v nenehnih argumentacijskih vajah ad hominem predvidljiva, izostali niso niti podpisani isti avtorji, za katere sumimo, da so fiktivne osebe:

Svinger na poti v Bruselj

Saj ne more biti res!? Boruta Pahorja bo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in Bruslju zamenjal svinger Aurelio Juri – Nekdanji koprski župan je bolj kot po svojih političnih dosežkih znan po svingerski aferi, ki jo je odkril urednik Bulvarja Bojan Požar – Med delovnim časom in po službenem telefonu se je dogovarjal za seksualne zmenke s slovenskimi pari – Borut Pahor je mnoge šokiral že s kandidati za ministrske stolčke v novi vladi, zdaj je sodu dokončno izbila dno odločitev o novem evropskem poslancu.

Ekspres je očitno izdahnil, razlog naj bi bile »težave z novinarji«. Seveda, tam so že od začetka imeli težavo predvsem z dovolj bujno domišljijo, katero ime zanje bi bilo pravšnje. No, domnevamo, da so jih imeli v štabu neke stranke, kjer so pisali članke. Obetajo pa nam še kakšno številko (ali neprekinjeno izhajanje) Slovenskega tednika. Morebiti zgolj zaradi kamuflaže, morebiti zaradi oglaševalcev, ki to še omogočajo, morebiti zaradi tržnega interesa? Spomnimo, da je financiranje Ekspresa še bistveno bolj enigmatično, zaenkrat lahko le ugibamo, ali je potekalo na račun davkoplačevalcev ali iz kakšnih skritih tihih fondov – nekateri so namigovali tudi na »viške« iz afere Patria.

Iz današnjih Financ, iz včerajšnjega Dnevnika:

Brezplačnik Ekspres, ki je luč sveta ugledal poleti, je imel le osem številk. V sredo ga v naših nabiralnikih namreč ni bilo več, bomo pa danes menda dobili Slovenski tednik.

Že od poletja so krožile govorice, da imata brezplačnika Ekspres in Slovenski tednik, ki so ju tiskali v nakladi prek 300 tisoč izvodov, omejen rok trajanja. “Izhajala bosta do parlamentarnih volitev, potem pa bosta izginila z zemeljskega obličja. Sta le del predvolilne promocije desnice oziroma SDS,” so ocenjevali poznavalci. V SDS so to vztrajno zanikali, potem pa se je pred kratkim izkazalo, da je Ekspresov intervju s Petrom Groznikom, predsednikom vladnega strateškega sveta za gospodarstvo in odbora za finance SDS, tako rekoč nastal v stranki. Vprašanja za intervju je Groznik namreč prejel iz tajništva SDS, medtem ko je bila pod objavljeno besedilo podpisana urednica Ekspresa Barbara Smisl. Kljub temu so v SDS vsakršno povezavo z brezplačnikoma včeraj znova zanikali.

In res, to sredo Ekspresa ni bilo več. Naše poizvedovanje, kaj se je zgodilo z njim, je bilo neuspešno, za Dnevnik pa je Smislova razložila, da so imeli težave z novinarji. Mi smo neuradno ob tem še izvedeli, da v vevškem Setu, kjer so časopis tiskali, naročila ta teden niso dobili, prav tako ga ne pričakujejo v prihodnje.

Slovenski tednik: pustite se presenetiti

Poizvedovali smo tudi o Slovenskem tedniku, pri direktorju družbe Progresija Andreju Lasbaherju, ki izdaja omenjeni petkov brezplačnik. “Pustite se presenetiti,” se je glasilo Lasbaherjevo pojasnilo, ko nas je zanimalo, ali bo tednik danes in v prihodnje še izhajal. Nekoliko bolj natančni so bili v njegovem trženjskem oddelku, kjer so nam zagotovili, da bomo danes dobili novo, 37. številko brezplačnika. Kaj bo v prihodnje, niso razložili, spletni portal Pozareport pa je objavil, da bo tednik po novem plačljiv.

In kaj na vse skupaj pravi Pošta Slovenije, ki je skrbela za distribucijo obeh? Kako dolgo pogodbe z omenjenima še veljajo? “Dogovori z izdajatelji brezplačnikov so poslovna skrivnost,” odgovarjajo in dodajajo, da vse časopise, ki jih dobijo v prenos, tudi dostavijo v skladu s pogodbenimi določili.

Iz Dnevnika:

Ljubljana - Brezplačnik Ekspres, ki je začel izhajati osem tednov pred volitvami - v nabiralnike so ga razdeljevali ob sredah - včeraj ni več izšel. Kot nam je po telefonu povedala urednica Barbara Smisl, se je to zgodilo zaradi “težav z novinarji”.

Pri tem velja opozoriti, da med podpisanimi avtorji člankov večinoma ni bilo znanih novinarskih imen in vse kaže, da je šlo za psevdonime. Na vprašanje, ali lahko bralci Ekspres pričakujejo prihodnjo sredo, je Smislova odvrnila: “Dobro veste, kdaj izhaja, trenutno pa vam ne morem povedati več.” Ekspresov redni, vendar ne edini kolumnist dr. Matej Makarovič nam je včeraj povedal, da za izostanek Ekspresa ni vedel, res pa je, da mu kolumne tokrat uredništvo ni naročilo.

S tem so se še izraziteje potrdile domneve, da je bil brezplačnik z naklado 350.000 izvodov, ki je v člankih izrazito zagovarjal interese najmočnejše vladne stranke (v enem od uvodnikov je bil dobesedno “sinhroniziran” z mislimi, ki jih je v sočasnem javnem nastopu izrazil Janez Janša), zgolj predvolilna agitacija. Janša je sicer pred volitvami večkrat zatrdil, da brezplačnikov ne bere in da ne Ekspres ne Slovenski tednik (visokonakladni brezplačni tednik s sorodno, mestoma pa s povsem enako vsebino) nista povezana s SDS. Kot smo neuradno izvedeli od predstavnika enega od podjetij, ki so sodelovala pri nastajanju brezplačnika, so jih o tem, da bo prenehal izhajati, lastniki obvestili že pred volitvami. Druga oseba iz istega podjetja, ki pa nas je opozorila, da nima zanesljivih informacij, je dejala, da je bil posel odpovedan takoj po objavi rezultatov.

Robert Teršek, direktor podjetja Zame-tek, ki je izdajalo Ekspres, včeraj za pogovor ni bil dosegljiv.

Mojster vključevanja in razvojnih koalicij ne more iz svoje kože, na vsakem koraku kaže svoje izključevanje. Na temle koraku – dobesedno - mimo novinarke pravi naslednje: »Pivovarno Laško? Ne dajem izjav za Pivovarno Laško«. In zraven odkima – netipično zanj.

Spomnimo, da se je v minuli predvolilni kampanji Janša pohvalil, da je njegov bivši tiskovni predstavnik Jernej Pavlin moral odstopiti (iz visoko moralnih osebnih razlogov), ker je dajal napotke o medijski ekskomunikaciji Mladine:

Njegovemu odstopu je botrovala vsebina Pavlinovega elektronskega sporočila, ki ga je objavil tednik Mladina. Elektronsko sporočilo je Pavlin poslal predstavnikom za stike z javnostjo na ministrstvih in vladnih službah, v katerem je zapisano, da naj ‘do nadaljnjega ne komunicirajo s tednikom Mladina oz. komunikacijo zreducirajo na minimum’.

Kaj takšnega bi lahko vzkliknila novinarka Vala 202 Nataša Štefe po ogledu tegale videa na Vesti, a jo je to enkrat že skoraj stalo glave. Ker Janša ni pes, menda. Ampak je. Nerodno, res.

No, tudi naša evidenca se ujema z osnovnim spoznanjem novinarja Denisa Sarkića – Ekspresa to sredo v poštnem predalniku ni bilo; doslej nam je postregel s trailerjem za skoraj vsako njegovo številko. In to so nam sporočili še drugi, iz drugih predalnikov. Po svoje smo povolilno ukinitev tega brezplačnika napovedali. Kaj naj to pomeni? Zaenkrat nič. Jutri je nov dan. Dan za Slovenski tednik. Morebiti izide vsaj on. Potem pa bomo delali sklepe za nazaj in poskušali razumeti njegovo vsebino za nazaj. Razumeti še bolje, kajti tudi doslej prevelikih težav s tem skupaj z najširšo javnostjo nismo imeli.

O populističnih manirah in posledični kvaliteti Financ čivkajo že vrabci na strehi, zadnja ilustracija pa, ne prvič, sodi prejkone v rubriko »Ne boste verjeli«.

Te dni podpisana »redakcija Financ« pedagoško poučuje svoje bralstvo, kaj pomeni narediti glasovnico za neveljavno. Ja, narediti. V zapisu z naslovom »Kako narediti glasovnico za neveljavno« so verjetno želeli združiti prijetno s koristnim, element štosiranja z resnim pedagoškim poslanstvom. Z neverjetnim smislom za promocijo svojih »vrhunskih« kolumnistov (»Mićo Mrkaić: Mićo Mrkaić je najboljši slovenski kolumnist vseh časov«, Finance) jim je to tudi uspelo.

Na tem naslovu si je nujno ogledati njihovo »ilustracijo«: 17 CAR MIĆO MKAIĆ. No, tudi spremni tekst ni od muh:

Na včerajšnji parlamentarnih volitvah je bilo prek 18 tisoč neveljavnih glasovnic. Ker uradno nismo mogli izvedeti, kakšni so primeri teh glasovnic, smo se z več člani volilne komisije pogovorili neuradno.

Dejali so nam, da je največ primerov med neveljavnimi glasovnicami takšnih, da volivci obkrožijo dve stranki oziroma listi: pogost primer je tudi, da obkrožijo enega kandidata in drugo stranko ali da oddajo prazno glasovnico.

Seveda pa tudi letos ni šlo brez “cvetk”. Tako so nekateri na glasovnice narisali risbice, drugi srčke, tretji pa pisali sporočila, kot sta denimo “Vi ste lopovi” in “Bajuk prasec”.

Dodajmo, da pravilno obkroženo naslovnico, ki ima spodaj kakšen pripis ali risbico, jo komisija kljub temu uvrsti med veljavne.

Sploh se nam ne ljubi ugibati, ali je primerek napačno izpolnjene glasovnice izmišljen ali resničen. Primerek bizarne samopromocije Financ evidentno ni.

O medvolilnem in povolilnem medijskem trenutku, šansah rock’n'rolla, novem formatu RTV v luči političnega trojčka in virusu populističnih posploševanj. Igor Vidmar na Razgledih, spodaj odlomek:

Medijska politika zadnjega mandata je bila preveč robato oblastniška , da bi delovala tako, kot se v »razvitih demokracijah« spodobi in je najbolj učinkovito - »subliminalno«. »Golobičev scenarij« končne zmage populizma pa se lahko uresniči kljub zmagi »levice«, saj programi strank ne predvidevajo bistvenih vsebinskih sprememb v medijski politiki in zakonodaji, z delno izjemo zakona o RTV. Tudi ni videti, da bi predlogi Društva in Sindikata novinarjev (»Za novo medijsko politiko«) naredili kak poseben vtis na stranke. Na deklarativni ravni tako nič ne kaže, da se bo sedaj, ko naj bi oblast razumela nevarnost populizma, zgodilo tisto, kar se ni zgodilo takrat, ko bi bilo najprej potrebno - v »učnih letih« demokracije (spomnim se le ene oddaje, »pravne pomoči državljanom«, in to na TV Koper/Capodistria; borzne informacije pa so samoumevne vsak dan). Recimo temu projekt in program kakovostne neodvisne, ne-populistične , celovito informativne, dejavno državljanstvo spodbujajoče RTV (vključno z zasebnimi postajami in vključno z dobrim – sodobnim, urbanim,inovativnim itd. razvedrilnim programom). Namesto tega je prevladovala »načrtna spontanost« promocije novega človeka - potrošnika, častilca BTC-kulture, željnega hitrih informacij, zabave in voyeurstva.

Bo sedaj vendarle prišlo do preobrata? Bo neodvisnost novinarjev in urednikov od lastnikov dodatno zakonsko podprta? Bo uveden strožji in učinkovitejši nadzor nad izvajanjem (popravljene) medijske zakonodaje, vključno z močno – sedaj na državni ravni neobstoječo - raziskovalno službo kot asistenco inšpekcijam? Bo kaka slabo upravljana RTV frekvenca celo re-nacionalizirana? Se bodo vrnile vsaj popularno-kulturne, urbane ipd. vsebine, ki naj bi bile drage »mladim« in naj bi bile del levo-liberalne identitete? Ali, kot bi dejal Vojko - bo medijski »rock’n’roll preglasil turbofolk«? Predvolilna kulturna ponudba »trojčka« tozadevno ni bila kdo ve kako obetavna. O radikalnem premiku v »izobraževanju medijskih kadrov« seveda ne gre sanjati - to bi bil nedopusten poseg v avtonomijo univerze.

Ali pa bo tako infrastruktura in novinarska »forma mentis« populizma ostala nedotaknjena, zavarovana z dogmo o »umiku države«? Bodo tudi ob naslednjih volitvah prevladoval senzacionalizem, dopolnjene s show-formati, prestavljenimi v predvolilna soočenja z »vzemi ali pusti« vprašanji tipa »Kako boste delavki Mure zagotovili 600€ plače namesto 400, da ali ne?«.

Ta sistemski« poraz »razsvetljenstva« na TV je zaznalo celo Delo v komentarju, ki je zahteval «vrnite nam vsebino«(in nato v Oni objavilo še eno navodilo za sodobno življenje tipa »Mislite kot milionarji«). Kaže pa se tudi na naslovnici ene zadnjih Mladin: »Kje je spektakel?«. Simptomatična je bila tudi naslovnica »Državna televizija«: glede na vsebino zadevnih tekstov in na naslovno fotko (Janša, ki premika TV kamere) bi pričakovali naslov - »vladna televizija«, ampak »država« je že postala splošno sprejeta psovka.

Beri naprej »

V včerajšnjem Studiu City smo našli za RTV hišo dve zanimivi, povrhu pa še komplementarni izjavi. V prispevku o vzdušju v strankarskih štabih tik po razglasitvi rezultatov volitev se je novinar znašel v deprimiranem štabu NSi, kjer mu je minister za pravosodje, dr. Lovro Šturm, sicer vodja volilnega štaba stranke, ki je ostala zunaj parlamenta, vneto kazal hrbet. Ko je hrbet postal moteč za vsi prisotne in je očitno dobil funkcijo obrambnega ščita, ga je novinar opozoril, da je kazati hrbet tako rekoč nespodobno, a se minister ni dal. Napel je hrbtne mišice, in pokomuniciral prek sosednje osebe, ki je novinarju zabrusila »Pravi, da ste poredni!«, kasneje pa je, s hrbtom še zmerom vztrajno braneč se, dahnil nekaj takšnega kot »V Studiu City nikoli nisem nastopal«. Ne vemo, če to drži.

Posnetek je na približno četrti minuti. Natanko minutko kasneje verjetni novi mandatar Borut Pahor odgovarja na vprašanje o spremembi RTV hiše, za kar je najprej potrebno seveda spremeniti Zakon o RTV. Tisti, ki je venomer ponavljal mantro »O medijih se ne izrekam«, je zdaj znova potrdil svoje poprejšnje obljube o nekakšni prenovi RTV hiše po vzoru BBC. Približno tako, kot če bi dejali, da ne ocenjujete jabolk na tržnici, da pa so pri tejle stojnici zares dobre/slabe.

Najprej sta s takšnim namigom že na dan volitev prišla Milan Zver in Gregor Virant, oba SDS ministra. Po slednjem so mediji podprli levico, »tiskani mediji so se aktivirali«, in to je to. Čez medijsko zaroto je bentil nato še Janez Janša v pozni nočni oceni volitev 21. septembra, vrhunec je kakopak dosegla zarota na Finskem v aferi Patria. Podtaknjeni in režirani iz Slovenije, kakopak.

Danes spuščajo v obtok isto diagnozo Zbora za republiko skozi usta Toneta Jerovška:

Prvi razlog je umazana kampanja s Patrio, zadnji teden pa je eskaliral še plačni problem. Vsi so začeli iskati, kako so na slabšem, in napovedovati stavke, kar je končalo na prvih straneh časopisov in v udarnih minutah elektronskih poročil. Tretji razlog: desnica nima niti enega svojega dnevnika. Delo, Dnevnik, Pop TV so mediji, ki so štiri leta nenehno samo kritizirali vlado.

Rešitev je torej jasna: Janševi brezplačniki in Janševi medijski Koloneli so nenadoma dobili smisel svojega podaljšanega obstoja.

Prijava zoper novinarja Metoda Berleca zaradi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije

Spodaj podpisani Boris Vezjak kot bralec in oseba, ki je zainteresirana za izboljšanja stanja novinarskega pisanja v Sloveniji, podajam prijavo proti novinarju Metodu Berlecu zaradi kršitve Novinarskega kodeksa v uvodniku tednika Demokracija, ki je izšel 14. avgusta 2008 pod naslovom »Mali veliki mož v škripcih« v tiskani in spletni izdaji.

V omenjenem besedilu je novinar Berlec, sicer odgovorni urednik Demokracije, dele svojega besedila prepisal iz besedila avtorja oz. novinarja Gregorja Kovačiča v brezplačnem tedniku Slovenski tednik (8. avgust 2008), ki nosi naslov »Kučana lovijo srbski arhivi«. Glede na časovno sosledje in glede na identičnost vsebin podpisani dokazujem, da je Berlečevo besedilo plagiat Kovačičevega besedila. Deveti člen Kodeksa novinarjev Slovenije pravi naslednje:

9. Plagiati so nedopustni.

S tem je, po mojem mnenju, novinar in urednik Berlec kršil 9. člen kodeksa. Samo dejstvo, da ga je Berlec napisal v uvodniku in da je novinar hkrati odgovorni urednik časopisa, povečuje težo moralnega prekrška oziroma plagiata. Za primerjavo v prilogi navajam evidenco sorodnosti oziroma identičnosti obeh besedil po stavkih. Ti si nadalje sledijo v istem vrstnem redu, kar dodatno znižuje verjetnost, da bi nastali neodvisno. Besede v obeh besedilih so malenkostno premetane, vendar je identičnost obeh besedil dovolj jasno razvidna. Zraven prilagam fotokopiji obeh člankov.

Boris Vezjak

Ptuj, 16. 9. 2008

Primerjava besedil med Metodom Berlecom in Gregorjem Kovačičem:

Kovačič:

Nekdanji predsednik Milan Kučan je zadnje tedne nenavadno nervozen.

Berlec:

Milan Kučan je zadnje tedne nenavadno nervozen in oster.

Kovačič:

Tudi doslej se je vedno vmešaval v (pred)volilne kampanje in podpiral svoje favorite, vendar je ohranjal osnovno mero verodostojnosti, zato je bil med Slovenci spoštovan in cenjen.

Berlec:

Čeprav se je v preteklosti vedno vmešaval v volilne kampanje in podpiral svoje, je vsaj ohranjal osnovno mero verodostojnosti.

Kovačič:

Medtem ko najvplivnejši voditelji Evropske unije hvalijo Slovenijo in njeno vlado, Milan Kučan ne za prvo ne za drugo ne najde dobre besede.

Berlec:

V nasprotju z najvplivnejši voditelji Evropske unije, ki hvalijo Slovenijo in njeno vlado, sam ne za Slovenijo in ne za legitimno izvoljeno vlado ne najde dobre besede.

Kovačič:

Po njegovem je vse v slovenski državi slabo, vlado razglaša celo za totalitarno.

Berlec:

V Sloveniji je vse slabo, vlado razglaša celo za totalitarno.

Kovačič:

Le spomnimo lahko, da je bil prav on dolga leta vrhovni šef edine dovoljene partije, šef Udbe in vrhovni urednik vseh medijev v Sloveniji.

Berlec:

Pustimo ob strani dejstvo, da nekdo, ki je bil dolga leta predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, neformalni šef Udbe in je obvladoval praktično vse relevantne medije, soli pamet volivcem na tak enostranski način.

Kovačič:

Vprašanje je, zakaj je mali zagrenjeni mož tako nemiren in zakaj vleče poteze, ki ne koristijo ne njemu in ne tistim, ki jih podpira.

Berlec:

Vprašanje ob tem je, zakaj je upokojenec iz Murgelj tako živčen in zakaj vleče poteze, ki objektivno ne koristijo ne njemu ne tistim, ki jih podpira.

Kovačič:

Zadnje dni so iz Beograda pricurljale novice, ki bi znale razložiti Prekmurčevo nenavadno obnašanje.

Berlec:

Prejšnji teden so iz Beograda pricurljale informacije, ki bi znale razložiti takšno nenavadno ravnanje.

Kovačič:

Za boljše razumevanje naj spomnimo, da je bil Milan Kučan edini vidnejši politik v Sloveniji, ki je letos javno nasprotoval odločitvi Evropske unije in Slovenije, da priznata samostojnost Kosova.

Berlec:

Kučan je bil letos edini vidnejši politik v Sloveniji, ki je javno nasprotoval odločitvi EU in Slovenije, da se prizna samostojnost Kosova.

Kovačič:

Naši viri trdijo, da je bila ta nenavadna poteza posledica obiska visokega funkcionarja srbske tajne službe (sicer njegovega znanca iz let, ko je Kučan služboval v Beogradu kot član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije).

Berlec:

Po informacijah naj bi bila ta nenavadna poteza posledica obiska visokega funkcionarja srbske tajne službe (sicer njegovega znanca iz let, ko je bil Kučan redno v Beogradu).

Kovačič:

Prinesel naj bi mu bil sporočilo iz krogov prejšnje srbske vlade, da bodo srbski mediji objavili podrobnosti iz Kučanovega delovanja v Beogradu, če ne bo javno ostro nasprotoval priznanju Kosova. Grožnje naj bi bile usmerjene k razkritju njegovih nastopov na zaprtih sejah jugoslovanskega komunističnega vodstva, na katerih je poimensko blatil posamezne intelektualce iz kroga Nove revije v času izida 57. Številke spomladi 1987 in njegove izjave tik pred aretacijo četverice leto dni kasneje.

Berlec:

Prinesel naj bi mu bil sporočilo določenih krogov iz prejšnje srbske vlade, da bodo srbski mediji objavili podrobnosti iz Kučanovega delovanja v Beogradu, še posebej njegove nastope na zaprtih sejah jugoslovanskega komunističnega vodstva, na katerih je poimensko blatil posamezne intelektualce iz kroga Nove revije v času izida znamenite 57. številke spomladi 1987, ter njegove izjave tik pred aretacijo četverice leto dni pozneje.

Kovačič:

Kučan naj bi bil postal po obisku izjemno zaskrbljen, nemudoma je poslušno nastopil proti priznanju Kosova. Obenem so njegovi ljudje v policiji in Sovi menda takoj skušali na vsak način priti do podrobnejših informacij o namerah srbske tajne službe. Pri tem naj bi bil ključno vlogo odigral uslužbenec slovenske policije Gorazd Plaper.

Berlec:

Nekdanji prvi mož slovenske partije naj bi bil postal po tem obisku izjemno zaskrbljen, nemudoma je nastopil proti priznanju Kosova, njegovi ljudje v policiji in obveščevalni službi pa naj bi skušali na vsak način priti do podrobnejših informacij o namerah srbske tajne službe.

Kovačič:

Ta je deloval na slovenski ambasadi v Beogradu, a so ga zaradi dvomljivega obnašanja ob vdoru srbskih protestnikov zamenjali.

Berlec:

Mnogi v teh stikih vidijo tudi vlogo uslužbenca slovenske policije Gorazda Plaperja, atašeja na slovenski ambasadi v Beogradu, ki je bil zaradi dvomljivega obnašanja ob vdoru srbskih protestnikov zamenjan.

Kovačič:

Burni odzivi nekaterih medijev (časopisov in zasebnih televizijskih hiš) na zamenjavo Plaperja so bili svojevrstno presenečenje, a potrjujejo njegovo vpletenost v poskuse, kako nevtralizirati kompromitirane vsebine arhivov srbske tajne službe.

Berlec:

Zelo burne reakcije nekaterih medijev na to zamenjavo (Plaper je celo vložil ovadbo zoper direktorja policije in ministra za notranje zadeve) so bile svojevrstno presenečenje, vendar posredno potrjujejo informacijo o vpletenosti Plaperja v poskuse nevtralizirati kompromitirajoče vsebine arhivov srbske tajne službe.

Kovačič:

Pravi vzrok za Kučanovočnervozo so torej beograjski arhivi in možnost, da slovenske oblasti slej ko prej uradno prevzamejo tudi gradiva nekdanjih skupnih tajnih služb rajnke Jugoslavije.

Berlec:

Verjetni vzrok za Kučanovo izjemno nervozo so očitno torej beograjski arhivi in seveda možnost, da slovenske oblasti slej ko prej uradno prevzamejo tudi gradiva nekdanjih skupnih tajnih služb SFRJ, ki jih danes še vedno hrani Srbija.

Kovačič:

Gradiva še danes hrani Srbija. Toda pogovori o izročitvi arhivskega gradiva bodo zagotovo končani v naslednjih štirih letih (diskretni stiki z novo srbsko vlado naj bi bili že vzpostavljeni), arhivi bodo odprli vrata, dokumentacija pa bo dostopna javnosti.

Berlec:

Diskretni stiki z novo srbsko vlado so bili menda že vzpostavljeni. Zato ne preseneča, da Kučan tako divje napada sedanjo vlado, saj si želi njeno čimprejšnjo zamenjavo.

Prijava zoper novinarja Jerneja Novaka zaradi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije

Spodaj podpisani Boris Vezjak kot bralec in oseba, ki je zainteresirana za izboljšanja stanja novinarskega pisanja v Sloveniji, podajam prijavo proti novinarju Jerneju Novaku zaradi kršitve Novinarskega kodeksa v članku v brezplačnem tedniku Slovenski tednik, ki je izšel 12. septembra 2008 pod naslovom »Pahor nasprotoval višjim pokojninam« v tiskani in spletni izdaji.

V omenjenem besedilu je novinar Novak dele svojega besedila prepisal iz besedila avtorja oz. novinarja Igorja Krajnca v brezplačnem tedniku Ekspres (10. september 2008), ki nosi naslov »Levica proti zvišanju pokojnin«. Glede na časovno sosledje in glede na identičnost vsebin podpisani dokazujem, da je Novakovo besedilo plagiat Krajnčevega besedila. Deveti člen Kodeksa novinarjev Slovenije pravi naslednje:

9. Plagiati so nedopustni.

S tem je, po mojem mnenju, novinar Jernej Novak kršil 9. člen kodeksa. Omeniti velja, da sta omenjena članka (besedilo, ki je prepisano in besedilo, ki je predmet prepisovanja) naslovna članka v obeh časopisih s prve strani s podobnim naslovom in enako poanto, kar povečuje moralno težo prekrška oziroma plagiata (glej prilogo). Za primerjavo v prilogi navajam primerjavo sorodnosti oziroma identičnosti obeh besedil po stavkih (stavki si sledijo v istem vrstnem redu, včasih so nekatere besede neznatno premetane), zraven prilagam njuni fotokopiji.

Boris Vezjak

Ptuj, 16. 9. 2008

Primerjava besedil med Jernejem Novakom in Igorjem Krajncem (povzemamo večino, ne vse podobne pasuse):

Krajnc:

Zdajšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je osnova za izplačilo pokojnin, je državni zbor sprejel leta 1999. Pri tem zakonu so se pokojnine usklajevale mesečno glede na rast plač.

Novak:

Resnica je, da so še vedno veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je osnova za višino izplačevanja pokojnin, sprejeli poslanci državnega zbora že davnega decembra 1999. Po tem zakonu so se pokojnine mesečno usklajevale z rastjo plač.

Krajnc:

Decembra 2000 je takrat leva vlada LDS-SD zakon spremenila, in sicer tako, da se pokojnine niso več usklajevale z rastjo plač.

Novak:

Leta 2000 pa je takratna vladajoča koalicija eldeesa in esdeja sprejela odločitev, da se pokojnine niso več usklajevale z rastjo plač.

Krajnc:

Spremembe, ki jih je javno prestavil in branil minister za delo iz vrst SD Vlado Dimovski, so povzročile, da so pokojnine začele realno precej zaostajati za plačami.

Novak:

Spremembe, ki jih je javno predstavil in branil takratni minister za delo iz vrst SD Vlado Dimovski, so imele za upokojence zelo negativne posledice.

Krajnc:

Takšno stanje je leta 2005 odpravila Janševa vlada s spremembo zakona, ki je prinesla ponovno usklajevanje pokojnin s plačami.

Novak:

Skrb zbujajoče poslabševanje položaja upokojencev je leta 2005 odpravila šele vlada Janeza Janše s ponovno uvedbo usklajevanja pokojnin s plačami.

Krajnc:

Pregled gibanja pokojnin po uradnih podatkih pokaže, da se je najnižja pokojninska osnova od leta 2000 do 2004, torej v času leve vlade LDS-SD, zvišala za komaj 2,5 odstotka, od leta 2004 do danes pa za 16,1 odstotka.

Novak:

Uradni podatki povedo, da se je najnižja pokojninska osnova od leta 2000 do 2004, torej v času vlade LDS-SD, zvišala za komaj 2,5 odstotka, od leta 2004 do danes pa za 16,1 odstotka.

Krajnc:

Proti spremembam sta takrat z napovedmi, da bo to povzročilo propad pokojninske blagajne, nastopili SD in LDS, pa tudi Barbara Žgajner Tavš, danes Lipa.

Novak:

Proti spremembam sta takrat z napovedmi, da bo to povzročilo propad pokojninske blagajne, nastopili SD in LDS, pa tudi Barbara Žgajner Tavš, takrat poslanka SNS, danes v Lipi.

Krajnc:

Po tem zakonu so se pokojnine usklajevale mesečno glede na rast plač.

Novak:

Po tem zakonu so se pokojnine mesečno usklajevale z rastjo plač.

Krajnc:

Spremenjemu načinu usklajevanja pokojnin, ki je omogočil višje pokojnine, je nasprotoval predsednik Socialdemokratov Borut Pahor. Zahteve upokojencev za višje pokojnine je celo značil za »nevzdržne«.

Novak:

Ne le da je nasprotoval spremenjenemu načinu usklajevanja pokojnin, ki je omogočil višje pokojnine, zahteve upokojencev za višje pokojnine je takrat celo označil za nevzdržne.

Krajnc:

Poleg pokojnin je vedno znova deležno različnih razlag tudi vprašanje zadolženosti Slovenije.

Novak:

Druga priljubljena tema vodje opozicijske SD je zadolženost Slovenije.

Krajnc:

Iz ust prvaka SD smo lahko slišali podatek, da naj bi bil danes »vsak novorojenček dolžan 18.000 evrov«, kar naj bi bilo trikrat toliko kot pred štirimi leti. Katastrofalen podatek in še dobro, da ni resničen.

Novak:

Tako je med drugim povedal, da naj bi bil v Sloveniji danes »vsak novorojenček dolžan 18.000 evrov«, kar naj bi bilo trikrat toliko kot pred štirimi leti. Kar bi bila katastrofa, če bi bilo res.

Krajnc:

Prvak SD torej s podatkom, da je vsak slovenski dojenček zadolžen 18.00 evrov – proporcionalno glede na bruto zunanji dolg -, hudo zavaja. To namreč pomeni, da je Pahor dojenčku, ki se je rodil staršema brez vsakršnih dolgov, pripisal še kredite vseh sosedov za npr. nakup stanovanja ali avtomobila in tudi npr. kredite vseh tajkunov, ki so jih najemali za prevzeme družbenih podjetij.

Novak:

Prvak SD s podatkom o zastrašujoči zadolženosti že vsakega slovenskega novorojenčka, proporcionalno glede na bruto zunanji dolg, zavaja. S tem je namreč dojenčku, ki se je rodil staršema brez vsakršnih dolgov, pripisal še kredite vseh sosedov in tudi kredite vseh tajkunov, ki so jih najemali za prevzeme družbenih podjetij.

Krajnc:

Vsakdo je namreč sam odgovoren za svoje dolgove, ki si jih je ustvaril, vsi državljani skupaj pa si delimo samo javni dolg – torej dolg države.

Novak:

Ve pa se, da je vsak sam odgovoren za svoje dolgove, državljani pa si delimo le javni dolg, torej dolg države.

Krajnc:

Slovenija je tako dober rezultat dosegla z doslednim zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja, v letu 2007 pa je dosegla celo proračunski presežek. Slovenija je torej nizko zadolžena država. Čeprav država nima vpliva na zadolževanje podjetij in prebivalstva, ker se ti pri bankah zadolžujejo glede na svojo kreditno sposobnost, je po podatkih tudi slovenski bruto zunanji dolg najnižji med državami evro območja.

Novak:

Slovenija je to dosegla z doslednim zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja, lani je celo imela presežek. Naša država je nizko zadolžena, in čeprav nima vpliva na zadolževanje podjetij in prebivalstva, je tudi slovenski bruto zunanji dolg najnižji med državami evro območja.

Krajnc:

V Sloveniji je konec leta 2007 znašal 102 odstotka BDP, povprečje v evro območju pa je bilo 192 odstotkov.

Novak:

V Sloveniji je konec leta 2007 znašal 102 odstotka BDP, povprečje v evro območju pa je bilo 192 odstotkov.

Prijava zoper novinarja Marka Zupana zaradi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije

Spodaj podpisani Boris Vezjak kot bralec in oseba, ki je zainteresirana za izboljšanja stanja novinarskega pisanja v Sloveniji, podajam prijavo proti novinarju Marku Zupanu zaradi kršitve Novinarskega kodeksa v članku v brezplačnem tedniku Slovenski tednik, ki je izšel 19. septembra 2008 pod naslovom »Komu zaupati vodenje države?« v tiskani in spletni izdaji.

V omenjenem besedilu je novinar Zupan dele svojega besedila prepisal iz besedila avtorja oz. novinarja Črta Jermana v brezplačnem tedniku Ekspres (17. september 2008), ki nosi naslov »Volilna dilema: SDS ali SD – delo in zaslužek ali enakost v revščini?« Glede na časovno sosledje in glede na identičnost vsebin podpisani dokazujem, da je Zupanovo besedilo plagiat Jermanovega besedila. Deveti člen Kodeksa novinarjev Slovenije pravi naslednje:

9. Plagiati so nedopustni.

S tem je, po mojem mnenju, novinar Zupan kršil 9. člen kodeksa. Za primerjavo v prilogi navajam evidenco sorodnosti oziroma identičnosti obeh besedil po stavkih. Ti si nadalje pretežno sledijo v istem vrstnem redu, kar dodatno znižuje verjetnost, da bi nastali neodvisno. Besede v obeh besedilih so malenkostno premetane, vendar je identičnost obeh besedil dovolj jasno razvidna. Zraven prilagam fotokopiji obeh člankov.

Boris Vezjak

Ptuj, 20. 9. 2008

Primerjava delov besedil med Črtom Jermanom in Markom Zupanom

Jerman:

SDS za sodstvo napoveduje, da bo mandat predsednika sodišča vezan na doseganje rezultatov.

Zupan:

Vladajoča SDS za sodstvo napoveduje, da bo mandat predsednika sodišča vezan na doseganje rezultatov.

Jerman:

SDS bo vpeljalai tudi spletne elektronske storitve sodišč, sistem za elektronsko vlaganje, uporabo videokonferenčnih sistemov, delo na daljavo in pravosodne portale.

Zupan:

Vpeljali bi tudi spletne elektronske storitve sodišč, sistem za elektronsko vlaganje, uporabo videokonferenčnih sistemov, delo na daljavo in pravosodne portale.

Jerman:

Med drugim bodo s temi spremembami omogočili 24-urno vlaganje izvršb, tožb in pritožb. SDS napoveduje tudi znižanje odvetniških tarif.

Zupan:

Med drugim bodo s temi spremembami omogočili 24-urno vlaganje izvršb, tožb in pritožb. Po programu SDS bi se zmanjšale tudi odvetniške tarife.

Jerman:

SD se osredotoča na nagrajevanje sodnikov in meni, da naj se sredstva, namenjena za sodstvo, uporabljajo po merilih, ki bodo izoblikovana »v popolnem soglasju s sodstvom«.

Zupan:

SD se osredotoča na nagrajevanje sodnikov in meni, da naj se sredstva, namenjena za sodstvo, uporabljajo po merilih, ki bodo izoblikovana »v popolnem soglasju s sodstvom«.

Jerman:

V zdravstvu Janševa SDS obljublja odpravo čakalnih vrst in skrajšanje čakalne dobe na evropsko primerljivo raven ter uvedbo možnosti naročanja po internetu.

Zupan:

Zdravstvo. Iz programa SDS je razbrati, da si bodo prizadevali za odpravo čakalnih vrst in skrajšanje čakalne dobe na evropsko primerljivo raven. Uvedli bi tudi možnosti naročanja po internetu.

Jerman:

Zagotovili naj bi tudi enako dostopnost do vseh javnih zdravstvenih storitev, ne glede na socialni položaj in kraj bivanja zavarovancev. SDS napoveduje tudi razvoj sistema zdravljenja na domu za starejše, ki bodo želeli preživeti starost doma, in izenačitev njihovih pravic z oskrbovanci v domovih starejših.

Zupan:

Zagotovili naj bi enako dostopnost do vseh javnih zdravstvenih storitev, ne glede na socialni položaj in kraj bivanja zavarovancev. SDS napoveduje tudi razvoj sistema zdravljenja na domu za starejše, ki bodo želeli preživeti starost doma, in izenačitev njihovih pravic z oskrbovanci v domovih starejših.

Jerman:

SDS napoveduje, da se bodo »klinike, bolnišnice, urgentni centri in negovalne bolnišnice gradili bistveno hitreje, ceneje in bolj transparentno«. Pahorjeva SD, Golobičev Zares in LDS Katarine Kresal napovedujejo ukinjanje oziroma moratorij na podeljevanje koncesij.

Zupan:

SDS napoveduje, da se bodo klinike, bolnišnice, urgentni centri in negovalne bolnišnice gradili bistveno hitreje, ceneje in bolj transparentno. Pahorjeva SD (podobno kot Zares in LDS) napoveduje ukinjanje oziroma moratorij na podeljevanje koncesij.

Jerman:

Glede na to, da imamo zakon o koncesijah že od leta 1992, torej je veljal tudi v obdobju vladavine levice z LDS na čelu (1992-2004), je ta napoved več kot nenavadna.

Zupan:

Glede na dejstvo, da imamo zakon o koncesijah že od leta 1992, torej je veljal tudi v obdobju vladavine levice z LDS na čelu, je ta napoved več kot nenavadna.

Jerman:

Moratorij ali odprava koncesionarjev, ki so sicer del javne zdravstvene mreže, pa bo v temeljih zamajala slovenski zdravstveni sistem in dodatno prispevala k zmanjševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, opozarjajo strokovnjaki.

Zupan:

Strokovnjaki opozarjajo, da bo moratorij ali odprava koncesionarjev, ki so sicer del javne zdravstvene mreže, v temeljih zamajala slovenski zdravstveni sistem in dodatno prispevala k zmanjševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Jerman:

SDS napoveduje, da bodo še naprej zagotavljali pravičen sistem usklajevanja pokojnin, kot je bil uveden leta 2005 in po katerem se pokojnine usklajujejo enakomerno s plačami.

Zupan:

Stranka SDS napoveduje, da bo še naprej zagotavljala pravičen sistem usklajevanja pokojnin, kot je bil uveden leta 2005 in po katerem se pokojnine usklajujejo enakomerno s plačami.

Jerman:

SDS napoveduje tudi pogovore s socialnimi partnerji ter z reprezentativnimi organizacijami mladih in upokojencev o nacionalnem medgeneracijskem sporazumu za prihodnost. Osnova sporazuma bo dogovor o medgeneracijski solidarnosti.

Zupan:

V ospredju bodo pogovori s socialnimi partnerji ter z reprezentativnimi organizacijami mladih in upokojencev o nacionalnem medgeneracijskem sporazumu za prihodnost. Osnova sporazuma bo dogovor o medgeneracijski solidarnosti.

Objavljamo tri prijave treh novinarjev na Novinarsko častno razsodišče. Strogo vzeto ne zaradi plagiata – na tem blogu smo trdili, da besedila v Slovenski tednik, Ekspres in še kam zelo verjetno nastajajo vnaprej v laboratorijih SDS, kasneje pa so distribuirana dalje. Pač pa je plagiatorstvo edina točka, ki jo luknjičavi novinarski kodeks sankcionira.

Danes sta izšla Mladina in Slovenski tednik. V prvi Janez Janša izrecno pravi, da z brezplačniki nima nič:

SDS nima nič s temi brezplačniki in niso naša vzporedna kampanja. Edini brezplačnik, ki me je, kolikor vem, prosil za intervju, je bil Žurnal 24.

Malo morgen. Kot da bi intervju z Janšo dokazoval, da je brezplačnik njegov. Ne, potem bi to pač bilo preočitno. Kakšne so naveze med premierjem in njimi, smo na tem blogu tehtali že velikokrat in na koncu sklenili, da nastajajo v propagandnih laboratorijih stranke SDS. Tudi v zadnji številki ne skrivajo: reklamni plakati za SDS pred volitvami se čez skoraj pol strani nahajajo kar trije na treh različnih straneh. Drugih ni. K temu velja prišteti še celostransko reklamo za portal Usekaj.si na zadnji strani, katerega soustanovitelj je sin glavnega tajnika SDS Dušana Strnada.

Ampak za primerjavo še nekaj utrinkov iz zadnje številke (upajmo, da ne poslednje – res bi bilo nerodno, da nam brezplačniki odidejo takoj z volitvami, če g. Janša pravi, da s političnimi strankami nimajo nič). Nekaj člankov je prepisanih iz zadnje številke Ekspresa, razni Jožeti Novaki so postali Janezi Novaki, v glavnem napadajo SD in Pahorja in seveda častijo Janšo, v skladu s profesionalno novinarsko etiko, ki jo goji novinarska četica okoli ZNP, Nove revije, Zbora za republiko in Demokracije.

Všeč nam je častilni zapis na drugi strani:

Janez Janša praznoval 50. rojstni dan

LJUBLJANA – Premier slovenske vlade Janez Janša se je v sredo, 17. septembra, srečal z abrahamom. Seveda za pravo praznovanje v predvolilni kampanji ni bilo časa, zato je slavje ob okroglem življenjskem jubileju prestavil. Predsednik vlade in predsednik SDS upa, da bo lahko že v nedeljo praznoval dvojno slavje – abrahama in zmago na državnozborskih volitvah.

Nam najljubši članek v zadnji številki pa govori o nekredibilnosti finske javne televizije zaradi nekega domnevnega poprejšnjega »političnega linča«. Temu bi rekli uspešen izvoz diskreditacijske in paranoične žurnalne blabaistike v svet, vse z namenom zaščite lika Janeza Janše:

Neverodostojnost YLE

Finska televizija YLE izgubila tožbo na sodišču zaradi objavljenega prispevka brez dokazovne obtožbe
Piše: Jernej Novak

Kako visoki so standardi finskega novinarstva, »potrjuje« primer medijske gonje zoper visokega finskega diplomata Alpoa Rusija, ki so ga leta 2002 v finskih medijih ožigosali kot sodelavca vzhodnonemške obveščevalne službe Stasi. Informacija o poteku preiskave o Rusijevem domnevnem sodelovanju s Stasijem je v medije pricurljala iz finske varnostne policije, med igralci so bili tudi trije novinarji s finske državne televizije YLE. Preiskava se je končala junija 2003, ko je državni tožilec ugotovil, da ni osnove za kazenski pregon Rusija zaradi pomanjkanja dokazov. Rusi, ki ni znal pojasniti, od kje se je njegovo ime znašlo v Stasijevih dokumentih, je bil kar nekaj let v pravnih postopkih zoper državo, ki jo je tožil zaradi blatenja imena. Pri tem mu je – včasih tvegajoč svojo politično kariero – stal ob strani njegov prijatelj Olli Rehn, bivši finski poslanec in evropski komisar. Avgusta lani je Rusi dobil tožbo proti finski državi in ta mu je izplačala odškodnino. Kot meni Rusi, ki v poročanju državne televizije YLE o zadevi Patria prepoznava isti vzorec političnega linča oziroma medijske gonje s političnimi cilji kot v njegovem primeru, je poročanje YLE v zadevi Patria utemeljeno na kaznivem dejanju, to je na nelegalnem prepuščanju informacij o poteku preiskave iz finske policije v javnost. Meni, da bi morala finska vlada v zvezi s tem sprožiti preiskavo in se opravičiti osebi, ki je – dokler ji ni dokazano nasprotno – nedolžna.

Kdor laže, ta mora imeti dober spomin. Kdor taji in laže, mora imeti dober spomin in biti v stalni pripravljenosti. G. Janši redko uide. Ampak to pot mu je ušel slonji lapsus in novinarja Mladine sta ga takoj ujela. Takole je bilo:

Če je bil to razlog, da ste odšli z Večera, zakaj niste šli zdaj nazaj? Če je bil razlog vašega odhoda, da so vas skušali nazorsko spreminjati, potem zdaj najbrž ni nobenega dvoma, da ima Pivovarna Laško Večer spet v svojih rokah, da ste si nazorsko blizu in da lahko greste nazaj.

Seveda lapsus ni popoln. Janša bi lahko rekel, da ga vsi obtožujejo medijskega prevzema s pomočjo Boška Šrota, predvsem Dela in Večera, ampak da ga zdaj, v skladu s communis opinio, več ne obtožujejo, ker vsi pravijo in vsi pišejo, da sta se s Šrotom razšla. Tako da drugi pravijo, da ima PL medije spet v svojih rokah – lahko bi se torej izgovarjal na mnenje drugih. Ampak on tega v principu ne počne in to zatrdi tudi v Mladini: to, da nekaj drugi pravijo, četudi vsi drugi, nič ne pomeni. Njemu, Janši. Torej moramo vztrajati pri razlagi, da se mu je pripetil nehoten lapsus, s katerim je povedal preveč in izrekel priznanje, da je obvladoval Pivovarno Laško in posledično vsaj Delo in Večer.

Spodaj je odlomek iz Mladine s številnimi zanimivimi odgovori, ki jih bomo še komentirali, za primerjavo še povzetek Dnevnika:

Hvala za intervju, gospod predsednik. A vseeno: kako to, da ste se v zadnjem trenutku premislili in se odločili dati intervju Mladini? Zadnjič ste ga dali leta 1995.

V vsaki številki ste imeli najmanj deset prispevkov o meni. Mislim, da me bralci niso pogrešali.

Vaš intervju za Dnevnik je bil sila nenavaden. Je bila to taktična odločitev, da ste tako ostri, brezkompromisni?

Jaz odgovarjam na vprašanja. Osnovno smer intervjuja pa vedno določi tisti, ki vprašanja postavlja.

O medijih, ki so “spet” pod Pivovarno Laško

Zakaj ste torej poskušali nazorsko spreminjati medije?

Kako pa se to da? Vi ste urednik enega časopisa. Kako se vas da nazorsko spremeniti?

Spoštovani predsednik. Sam sem pred leti z nekega časopisa odšel zato, ker ste to izvajali, in ta časopis poznate. Gre za Delo.

Morda pa so zahtevali kakšne kvalifikacije za delo? Izobrazbo? Morda ni edini razlog za to, da ste odšli, da vas je nekdo skušal nazorsko spreminjati, morda so za to delo potrebni še kakšni drugi pogoji.

Oprostite. Če je problem izobrazba, zakaj torej jaz nisem mogel normalno delati na Večeru? (To vprašanje je postavil Borut Mekina, ki je sicer magister znanosti, op. p.)

Če je bil to razlog, da ste odšli z Večera, zakaj niste šli zdaj nazaj? Če je bil razlog vašega odhoda, da so vas skušali nazorsko spreminjati, potem zdaj najbrž ni nobenega dvoma, da ima Pivovarna Laško Večer spet v svojih rokah, da ste si nazorsko blizu in da lahko greste nazaj.

Torej se strinjate, da nekaj časa Pivovarna Laško medijev ni imela v svojih rokah?

(Janez Janša kratko pomolči, op. p.) Pivovarna Laško je bila ves čas lastnik.

Drži, ampak je sklenila nek dogovor. In to z vami.

S Pivovarno Laško se nikoli nisem dogovarjal o vsebini Dela.

O SDS-ovih brezplačnikih

Stranka izvaja tudi projekte, ki niso všteti v predvolilno kampanjo – gre za brezplačnike, ki so se pojavili pred volitvami. Če pustimo ob strani vsebino: v njih se pojavljajo reklame državnih podjetij, glavni financer te dejavnosti je torej kar država.

Katera državna podjetja pa oglašujejo?

Na primer Pošta Slovenije.

Pošta oglašuje marsikje in državna podjetja oglašujejo marsikje. Ker objavljate javnomnenjske raziskave, sem pred časom pogledal vašo spletno stran in na njej opazil oglase delno državnega podjetja Hit. Po tej logiki bi morali tudi vi objavljati stvari, ki so blizu SDS.

In SDS nima nič s temi brezplačniki?

SDS nima nič s temi brezplačniki in niso naša vzporedna kampanja. Edini brezplačnik, ki me je, kolikor vem, prosil za intervju, je bil Žurnal 24. In Žurnal 24 je edini brezplačnik, ki bi ga lahko po teoriji zarote, ki jo v Mladini včasih gojite, morda šteli blizu nam, ker je izdajatelj avstrijska Styria, katere lastniki so katoliški skladi graške škofije, vi temu pravite črni kapital. Ne vem pa, če je Žurnal 24 ravno propagandni stroj kakšne koalicijske stranke.