Medijski watch dog

Pisali smo že, da so Janševi Koloneli-brezplačniki oblika nove formule političnega medijskega prepariranja državljanov po tistem, ko na silo ni šlo na Delu, Večeru, Dnevniku. Novinarski standardi ne obstajajo več, pravzaprav v Janševih brezplačnikih ne obstajajo niti novinarji. Tisti, ki pišejo, se največkrat skrivajo pod psevdonimi, vsebine pa se ponavljajo in ciklirajo: enkrat so vzete iz spletne strani SDS, drugič iz Požareport, tretjič iz Ekspresa (ali obratno), četrtič iz RTV Slovenija. V zadnji številki Slovenskega tednika je recimo skoraj identičen članek kot v Ekspresu nekaj dni nazaj, govori pa o Pahorjevem obvladovanju civilne družbe.

Kaj se zgodi, ko vas oblati nek novinar po imenu Vid Videc in se pišete Aleš Musar? Najprej zahtevate popravek, ki ga pa Slovenski tednik ne objavi. Ker SDS novinarstvo ne pozna drugega kot manipulacije, diskvalifikacije in laži, neobstoječega novinarja ne morete niti tožiti ali poklicati na odgovornost. Torej lahko to storite le z odgovornim urednikom. To pa je Andrej Lasbaher, sicer podpornik mariborske SDS in vodja propagandnega štaba kandidata SDS Gregorja Pivca (takrat še neodvisnega, danes predsednika mestne SDS) na županskih volitvah v letu 2006, pred kratkim tudi člana odbora za kulturo, šolstvo in šport v Mestni občini Maribor (predlagan s strani SDS Maribor), in ki je v omenjenem časniku zasedel direktorsko mesto in mesto glavnega urednika.

Dnevnik prinaša zgodbo o tem, kaj se vam lahko pripeti, če želite zaščititi svoje dobro ime:

Konec marca je časopis Slovenski tednik (gre za brezplačnik) objavil članek z naslovom “Musarja čaka 22 milijonov”, podpisan pa je bil z imenom Vid Videc. V članku je bilo med drugim zapisano, da je Aleš Musar - sicer soprog informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar - zastopnik skrivnostnega podjetja S. T. Hammer, ki je registrirano na britanskih Kanalskih otokih. Musar je od odgovornega urednika Slovenskega tednika Andreja Lasbaherja zahteval, da objavi popravek na omenjeni članek. Popravek pa je zahteval tudi direktor podjetja Strenia Rok Habinc, saj članek obravnava tudi omenjeno podjetje.

Lasbaher je oba popravka zavrnil in se pri tem skliceval na določila zakona o medijih. Zaradi zavrnitve objave sta tako direktor podjetja Strenia Rok Habinc kot tudi Aleš Musar sprožila tožbo zoper odgovornega urednika Lasbaherja. Okrožno sodišče v Mariboru je v zvezi s tem razsodilo, da so razlogi za neobjavo popravka neupravičeni, ob tem pa odgovornemu uredniku tudi naložilo, da mora popravek objaviti na 3. strani in na naslovnici časopisa. Po pritožbi Lasbaherja na to razsodbo je enako odločilo tudi višje sodišče.

Musar zahteva pojasnila inšpektorja

O sodnem postopku zoper Lasbaherja je sodišče obvestilo inšpektorat za kulturo in medije, kar sicer predpisuje zakon o medijih. Glavni inšpektor na inšpektoratu za kulturo in medije Aleksander Vidmar nam je sporočil, da zoper odgovornega urednika zaradi neobjave popravka niso sprožili nobenega postopka. Kot je pojasnil, inšpektor postopek o prekršku uvede le, če ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti v postopku obravnavanja zahteve za objavo popravka. “O obstoju ali neobstoju pravice do popravka pa odloča sodišče,” je še dodal Vidmar.

Musarjev odvetnik Borut Zajc pa je že napovedal, da bo zaradi neobjave popravka kljub pravnomočnosti sodb, ki objavo popravkov nalagajo, pri medijskem inšpektorju zahteval pojasnila, kje se postopek nahaja. Prepričan je tudi, da bi moral inšpektor v tem primeru sprožiti inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti.

Iz sodne dokumentacije je mogoče razbrati, da je v članku, na katerega se popravka nanašata, zapisano, da naj bi si Musar pridobil eno najbolj vročih zemljišč v Ljubljani, za katerega bi lahko po omenjenem podjetju iztržil tudi 22 milijonov evrov. V članku je med drugim navedeno, da naj bi bilo podjetje Strenia (nekdanja SCT Strojegradnja) že nekaj časa tarča finančnega izčrpavanja povezanih družb, cilj ljudi okoli Aleša Musarja pa naj bi bil že tako zadolženo podjetje gradbenih strojev potisniti še bolj v rdeče številke, prodati premoženje in se mastno obogatiti.

Vložena tudi civilna tožba

Musar je v popravku zapisal, da članek vsebuje vrsto neresnic in namigovanj, ob tem je zavrnil navedbe, da je sam zastopnik skrivnostnega podjetja S. T. Hammer, pojasnil pa je še nekatere druge okoliščine, o katerih govori prispevek. Tudi direktor Strenie Rok Habinc je v svojem popravku zapisal, da članek vsebuje kar nekaj napačnih informacij in izmišljenih dejstev. Zavrnil je trditev, da je Strenia žrtev finančnega izčrpavanja, kar kažejo tudi rezultati poslovanja.

Musar je proti novinarju, ki je članek napisal, in odgovornemu uredniku Lasbaherju sprožil tudi civilno tožbo zoper čast in dobro ime. Vendar pa sodišče novinarju tožbe ni moglo vročiti, saj novinar pod imenom Vid Videc pri Slovenskem tedniku sploh ni zaposlen, ime je namreč psevdonim. Kot nam je pojasnil Musar, tako civilni sodni postopek zdaj teče le proti Lasbaherju.

Psevdonim - zavajanje bralcev?

Dr. Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo pri Fakulteti za družbene vede (FDV) pojasnjuje, da je v svetu objavljanje novinarskih prispevkov pod psevdonimi zelo redko in nenavadno početje. “V EU praktično ni primerov, da bi novinarji ali profesionalci objavljali prispevke, in to redno, pod psevdonimi,” dodaja.

Milosavljevič ob tem poudarja, da je v skladu z zakonom v vsakem primeru urednik tisti, ki je odgovoren za vse, kar je objavljeno v mediju. Če objavi prispevek pod psevdonimom, pa je po njegovih besedah še toliko bolj odgovoren.

Dr. Sandra Bašić Hrvatin s katedre za medijske in komunikacijske študije pri FDV pa poudarja, da bralci časopisa verodostojnost časopisa ocenjujejo glede na njegovo uredniško politiko in tudi glede na posamezne novinarje oziroma novinarke. Pri objavi prispevka pod psevdonimom gre po njenem mnenju za vprašanje verodostojnosti urednika oziroma uredniške politike, ki dovoli, da se v njegovem mediju objavljajo informacije pod psevdonimom brez kakršnega koli razloga. “To je zavestna odločitev urednika, da na neki način zavaja bralce in bralke,” še opozarja Sandra Bašić Hrvatin.

Objavljeno v 11.08.2008 ob 16:19 in zapisano pod Diskreditacija, Dogajanje v medijskih hišah, Mediji, Moralne dileme vsebin, Politični vplivi in pritiski, Pristranost skozi hvalo \"naših\", Samocenzura .