Izjava Liberalne akademije o ločevanju vej oblasti cenzurirana
9.07.2008 ob 00:35Izjava Liberalne akademije v vseh večjih medijih bojkotirana, glede na poslanstvo pa pri STA že tradicionalno znova cenzurirana:
SDS načrtno podira razmerja med vejami oblasti
Dogajanja zadnjih nekaj tednov ne dopuščajo nobenega dvoma več o tem, kaj je v resnici volilni program največje stranke vladne koalicije! V Liberalni akademiji menimo, da sedanja retorika in dejanja zlasti predstavnikov vodilne stranke trenutno vladajoče koalicije, jasno opozarjajo na to, da stranka pod vodstvom premiera Janeza Janše vodi politiko razdiranja ravnotežij med tremi vejami oblasti. Očitno je namreč, da je v svojem mandatu, poleg vsega drugega, vlada pod diktatom SDS zmanjšala demokratičnost dela parlamenta in se ves čas trudila diskreditirati sodno vejo oblasti, če ni sodila po njeni volji. Zdaj jasno signalizira volivcem, da bi želela še en mandat za to, da bi svoje delovanje v tej smeri dokončala tako, da bi od demokracije dejansko ostala samo še okrušena fasada. Kot da bi jo zanimala le brezmejna oblast, demokratični standardi so ji le v napoto!
V mandatu te vlade je bilo več pobud opozicije za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije bodisi preprečenih bodisi izigranih z zlorabami parlamentarnih postopkov. Tako je opozicijski predlog za preiskavo prodaje Mercatorja koalicija »prehitela« s svojo pobudo o preiskavi prodaje državnega premoženja v prejšnjem mandatu. Zadnji zgled preprečevanja delovanja opozicije pa je evidentno onemogočenje dokončanja dela tako imenovani Cviklovi komisiji. Nenehno namigovanje na »odvečnost Državnega sveta« kaže na težnjo k odpravljanju vseh korektivov, ki so lahko vsaj včasih ovira za oblastno samovoljo. Lahko bi govorili še o vrsti drugih vladnih manipulacij s parlamentom kot zakonodajno vejo oblasti, nenazadnje tudi o nastopu premiera 19. novembra 2007, ko so opozicijskim skupinam dodelili pet minut demokracije za odgovarjanje na debeli dve uri premierjevih obtoževanj ter žalitev opozicije, nevladnih skupin in še zlasti hudih diskvalifikacij novinarjev. V takratnem govoru najavljeni »boj proti tajkunom« vse bolj očitno postaja podlaga in izgovor za boj proti pravni državi, za podreditev vseh vej oblasti.
Prikazi scen lova na »tajkune« v udarnih terminih in sočasne diskvalifikacije sodstva v osrednjem državnem mediju ponazarjajo pravi modus operandi največje vladne stranke, za katerega celo pravi, da je z njim »na pravi poti«. Obžalujemo lahko, da je vladnim govorcem uspelo v očeh slabše poučene javnosti očrniti sodnike s tem, ko zlasti probleme sodnih zaostankov poenostavljeno prikazujejo kot izključno krivdo samih sodnikov, problematiko ustavnega položaja sodstva pa zamegljujejo z nenehnim manipuliranjem dejstev v zvezi s plačami sodnikov. Nedopustna izjava ministra za notranje zadeve o delu preiskovalnega sodnika v primeru Penko, v katerem so objestno protipravno odvzeli prostost nekdanjemu tožilcu, kaže na to, da predstavniki izvršne oblasti že zelo sproščeno preizkušajo meje nadvlade izvršne nad drugimi vejami oblasti.
Hkrati bode v oči dejstvo, da so slovenski zapori prenapolnjeni, pri čemer je v podtonu vladnih govorcev mogoče jasno zaznati, da to dejstvo razlagajo kot znak uspešnosti delovanja represivnih organov. Naj opozorimo, da so prenapolnjeni zapori predvsem znak neuspešnosti delovanja socialne države in zaskrbljujoč simptom težnje k represivnosti, ki je vedno bila sestavina populistične politike. Glede na javno zavest, kakršna se je v Sloveniji razvila v osemdesetih letih, ko smo zavračali smrtno kazen in neomejena pooblastila represivnih organov, je to, vključno z novo kazensko zakonodajo, zastrašujoče nazadovanje. Hkrati s temi avtokratskimi prvinami, ki vodijo v erozijo pravne države, vlada v kontekstu prozornega obljubljanja blaginje državljanom skuša ponoviti še »vajo« izpred volitev l. 2004, ko vsiljuje svoje okvire razpravljanja o problematiki »izbrisanih«. V Liberalni akademiji v zvezi s tem pozdravljamo ravnanje treh opozicijskih strank in nevladnih organizacij, ki na to niso nasedle in so ustrezno zavrnile spodbujanje nestrpnosti in njeno hujskaško predvolilno rabo ter s tem najširšo javnost opozorile na zaskrbljujočo avtoritarno logiko delovanja vladne koalicije in še zlasti vodilne vladne stranke.
