Medijski watch dog

Izjemoma (temu je bila namenjena stran Index prohibitorum, ki pa ne obstaja več) posredujemo cenzurirani članek (za pisma) v Večeru. Avtor Tomaž Horvat v dopisu navaja, da ga je poslal v časnik Večer 23. aprila in nato še 15. maja 2008, vendar ga ne želijo objaviti, ker je, tako meni, to dosegla lokalna politična klika.

Kartodrom v vsako kuhinjo!

Odlično si je vso stvar zamislil Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Z izgovorom, da bodo širili kanal reke Drave in z izgovorom, da bodo sanirali veliko odlagališče nevarnih odpadkov, so se odločili radikalno poseči v obdravsko področje. Kaj z njim počnejo? Rezultat je neverjeten – približno 40 hektarjev veliko zemljišče, ki je v lasti Dravskih elektrarn Maribor, bodo štiri leta (ja, štiri leta!) prekopavali po dolgem in počez. Začeli so že lani. Postavili so veliko separacijo v Slovenji vasi in zdaj, dan za dnevom, noč za nočjo, iz obrežja in čez vozijo kamione gramoza vseh vrst in oblik. V dolžini nekaj kilometrov. Kdor ni videl tega čuda, naj si ga brž ogleda! Menda z nakopanim gramozom delajo novo avtocesto. Čisto razumem. Biznis, ki se ga ne bi branili niti največji!

In kot da to še ni dovolj, se je hajdinska gospoda spomnila, da bo 40 hektarjev sanirala še s tem, da bo na isto mesto postavila en takšen svetoven kartodrom. Ker tisti v Hajdošah ni najbolj nobel, v Slovenji vasi hrepenijo po večjem! Figo hrepenijo, cele dneve preklinjajo hrup, ki ga povzročajo trakovi v separaciji, bagri in kamioni. Na desetine njih. In to še štiri leta, vsak dan! Takole za poobedek si pa zdaj lahko obetajo še nekaj, glede česar učinke hrupa že poznajo. Kartodrom z vsem truščem motoristov, kartingašev (ali kako že sebi pravijo?) in drugih, ki jim je hrup že po naravi največja možna strast, jeza drugih ob njih pa spada k istemu užitku kot rit k srajci!

Odgovorni so za vse že poskrbeli. Nič hudega sluteči in ne prav protestniško razpoloženi prebivalci Slovenje vasi in okolice po tihem potrpežljivo prenašajo dnevno-nočno brnenje tistih, ki se s kopanjem gramoza gredo odličen biznis. In če bodo štiri leta požirali smog in hrup kamionov, čemu ne bi za kasnejše obdobje (ja, kartodrom bo menda stal tam že čez kakšno leto) uživali v nebeškem hrupu plemenitih motoristov in v kartingu. Iz lokalnega AMD društva se že zdaj hvalilo, da bo stvar super rentabilna. Kartodrom v Slovenji vasi ne bo obratoval na kvatre, kot tisti v Hajdošah. Ne, to bo v dnevnem pogonu, da se investicija poplača!

Kaj bi z zakoni, kaj bi z meritvami decibelov, kaj bi dvigovali svoj dragocen glas. Prebivalci Slovenje vasi in okoliša bodo to vse mirno prenesli. Gradbeno dovoljenje je že izdano, za to so skrivoma mojstri motoristike in avtomobilistike že zdavnaj poskrbeli. Zdaj bo, namesto kosilnice za travo, v okolišu pač pelo nekaj drugega, le požvižgavati v taktu bo bolj težko. In pelo bo tudi pozimi – že zdaj se v hajdoškem kartodromu, ki ga bodo porušili, hvalijo, da lahko tam kot na edini stezi vozijo čez celo leto. Slovenjevaščanom je zato treba čestitati. Do kartodroma ne bodo imeli daleč. Narobe, imeli ga bodo v svojih kuhinjah, radijske nedeljske čestitke pa tudi niso nekaj, čemur se človek ne bi mogel izogniti. Glasba za glasbo! Čestitkam iz kartodroma se ogniti ne bo mogoče.

Tomaž Horvat

Novinar in član aktiva novinarjev Dela Peter Kolšek je za Vest komentiral najavo nadzornice Dela Andrijane Starina Kosem in predsednika uprave Dela Petra Puhana, da naj bi nadzorni svet v torek odstavil odgovornega urednika Dela Janeza Markeša ter hkrati izrazil svoje mnenje o interni analizi, ki so jo po navodilih vodstva in nadzornikov Dela naredili hišni analitiki, katera obravnava več kot 2200 komentarjev in člankov, objavljenih od letošnjega januarja do marca na prvih petih straneh Dela ter v Sobotni prilogi.

Povezava na Vest, kjer objavljajo še »inkriminirajoči« dokument in predstavitev izhodišč ob kandidaturi Janeza Markeša.

Kolšek napoveduje reakcijo aktiva Delovih novinarjev in se zgraža nad dejstvom, da je bila analiza narejena za hrbtom novinarjev in urednikov, zatorej očitno, kot dodaja, z nekim drugih interesom.

Stališče Liberalne akademije glede odziva Ministrstva za notranje zadeve na očitke Amnesty International o kršitvah človekovih pravic. Cenzurirano (neobjavljeno) na STA, v Delu, v Večeru, na RTVS, in tako dalje. Posredujemo objavo v Dnevniku:

“Severnokorejski slog” zavračanja Amnesty International

V Liberalni akademiji smo zgroženi prebrali sporočila v medijih, ki navajajo naravnost sramotno posmehljivo nastopanje slovenskega Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z ugotovitvami Amnesty International (AI) o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji glede izbrisanih in glede segregacije romskih otrok.

Opozarjamo slovensko demokratično javnost, ki je še ni zapustil spomin in ji je preostal vsaj kanček vesti, da je takšen aroganten odziv proti AI primerljiv kvečjemu s totalitarnima državama, kakršni sta vsaka na svoj način Severna Koreja in Iran. AI je spoštovanja vredna ugledna organizacija (med drugim nagrajena z Nobelovo nagrado) in v svojih sporočilih govori o nedvomnih in z njene strani povsem preverjenih dejstvih. Pavšalno zavračanje njenih ugotovitev je podcenjujoče, še zlasti, ker AI govori o že dolgotrajnih in ponavljajočih se pojavih, prihaja pa iz države, ki trenutno predseduje EU!

Tako je glede izbrisanih letos ugotovila še primere uvajanja postopkov prisilne deportacije posameznikov. Ministrstvo bi se torej kvečjemu lahko opravičilo in morda navedlo resne podatke o morebitnem urejanju problemov, za nameček pa, kot pravijo v odzivu AI, na MNZ skrivajo podatke o izbrisanih pred njimi in jih ne želijo izročiti. Namesto tega je ponovilo znano birokratsko latovščino in v primeru izbrisanih spet izreklo stališča, ki so v popolnem nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, so pa alibizacija stališč vladajoče politike, ki se pred Evropo in svetom vsako leto bolj otepa očitkov o tem, da ne želi rešiti problema izbrisanih. Ni prvič, da se politični krog predsednika vlade norčuje iz tujih institucij.

V Liberalni akademiji nadalje opažamo ravnanje vladajoče koalicije v zadnjem času, predvsem v parlamentu, v obliki manipulacij, proceduralnih in drugih kršitev. To kaže na dodaten zalet pri razgradnji demokracije, ki se v predvolilnem času nadaljuje v pospešenem ritmu, kar pomeni, da bosta morali civilna sfera in javnost storiti več in biti bolj pozorni na ravnanje dela politike.

Igra trditev in demantijev v primeru odstavitve Markeša se nadaljuje. Čigavo naj bo Delo? Golobičevo ali Pahorjevo, kot namigujejo nekateri? In zakaj lastniki sploh mislijo, da bi ga morali nekomu politično zastaviti? Je za Markešem bil skrit Golobič, kot namiguje del nadzornikov, in ali je zamenjava v duhu približevanja Pahorju in SD? Današnji zapis v Mladini namiguje, da se je na famoznem kosilu Šrot zameril Markešu, ker ne podpira Pahorja. Oziroma ker ne želi, da bi novinarji morali biti politična marioneta. In zdaj Šrot to zanika. Ampak le to, da bi to »zahteval« - izjavo lahko beremo na več načinov Povzeto po STA (via Matkurja):

Ljubljana, 30. maja (STA) - Tiskovni predstavnik Pivovarne Laško Jure Struc je za STA povedal, da predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot zanika pisanje tednika Mladina, da je na kosilu v Pivovarni Union od odgovornega urednika Dela Janeza Markeša zahteval, naj Delo podpre Boruta Pahorja in začne “rušiti” Janeza Janšo. Janez Markeš pa pravi, “da vse piše v časopisih”.

Boško Šrot za STA ni bil dosegljiv, da bi potrdil ali zavrnil današnje pisanje Mladine, je pa tiskovni predstavnik pivovarne Jure Struc povedal, da Šrot vse navedbe zanika.

Tudi Janez Markeš zadeve ni želel podrobneje komentirati. Dejal je le, da je “vse, kar je bilo, zapisano v današnjih časopisih”.

Vsi ostali udeleženci sestanka za STA niso bili nedosegljivi. Prav tako niti predsednik SD Borut Pahor.

Po pisanju tednika Mladina so 8. maja v prostorih Pivovarne Union skupaj obedovali Janez Markeš, odvetnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek, direktor uprave Dela Peter Puhan, predsednica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem in Boško Šrot. Med kosilom naj bi slednji “brez ovinkarjenja” Markešu dejal, “da je treba podpreti Pahorja in rušiti Janšo”. Podobno naj bi po pisanju tednika zahtevala tudi Starina Kosmova.

Kot so še zapisali, naj bi tej zahtevi sledila reakcija Stojana Zdolška, ki naj bi dejal, da “je začuden, saj naj bi Markeša predlagal za odgovornega urednika z obljubo, da ne bo sprejemal političnih navodil”. Po tej Zdolškovi reakciji naj bi se po pisanju Mladine Šrot umaknil rekoč, da besede “vzame nazaj”.

Boško Šrot je sicer v intervjuju za Sobotno prilogo Dela 22. decembra 2007 na vprašanje novinarja, kako se brani pred očitki, da bo Delo uporabljal v lastno korist, odgovoril: “Ti očitki prihajajo od tistih, ki so vpliv na Delo izgubili. Nikoli se nismo vmešavali v uredniško politiko. Dela ne potrebujemo za to, da bo o nas lepo pisalo. V nasprotju s politiko ne živimo od lepega videza, ampak od števila prodanih steklenic piva. Tako nas tudi pri Delu zanima zgolj poslovni rezultat.” V nadaljevanju je še zapisana Šrotova izjava: “Dajem javno zavezo, da Dela ne bom zlorabljal za svoje zasebne potrebe ali za potrebe skupine Pivovarna Laško.”

Kot poroča Mladina v tiskani in spletni izdaji, Markeš domnevno odhaja zaradi zanj neprijetnih ugotovitev anonimno izvedene analize predstavitev politikov in političnih strank v časopisu. Članek Mladine s povezavo na raziskovo je spodaj.

Po navodilih vodstva in nadzornikov Dela so hišni analitiki naredili raziskavo, ki je obravnavala več kot 2200 komentarjev in člankov, objavljenih od letošnjega januarja do marca na prvih petih straneh Dela ter v Sobotni prilogi.

Medtem pa se je na naše pisanje odzval Peter Puhan, predsednik uprave Dela. Kot trdi, je bilo Markeševo urednikovanje neuravnoteženo.
Puhan nam je pojasnil, da je raziskavo o vsebini časopisa Delo in uravnoteženosti novinarskih prispevkov, o kateri pišemo v tiskani izdaji Mladine in za katero Delovi novinarji in uredniki niso vedeli, naročil on. Zanimala naj bi ga namreč “uravnoteženost časopisa.” Slika, ki naj bi jo predsednik uprave dobil iz analize po njegovem ni izgledala “nevtralno.” Koga naj bi Markeš, sodeč po raziskavi preferiral, Puhan ni povedal. Po njegovem mnenju je “logično,” če se v časopisu pogosteje pojavljajo stranke in politiki, ki so na oblasti, vse ostale politične sile, torej opozicija, pa bi morala biti predstavljena bolj “logično.”
Puhan nam je še pojasnil, da z Markešem ni več mogel sodelovati in da z “njim v poslovnem smislu ne moremo zmagati.” Do kratkega stika z njim naj bi prišlo pri vrsti razvojnih projektov, od projekta zoženega formata do integrirane redakcije,” prav tako Markeš ni upošteval izsledkov raziskav o tem, kakšna naj bi bila struktura časopisa, kaj naj bi bilo na prvi strani in podobno, nam je povedal Peter Puhan.

Medtem ko SD praznuje 15. obletnico, so na Vesti vprašali predsednika, kaj meni o dogodkih na Delu in ali ima vpliv nanj ali na medije. Mediji imajo pravico povedati, če politika vpliva na medije, in pod njim, Borutom Pahorjem, bo takšno postopanje pričakovano, je odvrnil. (Medklic: jasno, da imajo pravico, vprašanje je, zakaj molčijo) To se bo od novinarjev bolj pričakovalo. Seveda, če bomo zmagali na volitvah, kot pripomni vsaj enkrat na dan.

Medijev nikoli ni ocenjeval, jih ne in jih tudi ne bo, ko bo predsednik vlade. Če bo izvoljen, seveda. Kot pripomni vsaj enkrat na dan.

Celoten posnetek pogovora za Vest.

Kot je potrdil tudi odgovorni urednik Dela Janez Markeš, bo naslednji teden verjetno razrešen s svojega mesta. RTV Slovenija je v današnjem Dnevniku poročala, da ga nameravajo razrešiti »zaradi nekooperativnosti«, po razlagi Silvestra Šurle, odgovornega urednika Reporterja (ki citira nadzornico Andrijano Starina Kosem na obisku v uredništvu Reporterja), pa zaradi tega,  ker lastniki Dela nimajo več vpliva nad uredniško politiko, saj naj bi Markeš na svojo roko koncesijo dal stranki Zares. Še več, po njegovem Boško Šrot išče novega političnega zaveznika, kar naj bi bil Borut Pahor (to naj bi Šrot povedal Stojanu Zdolšku). Po tej razlagi torej nadzorniki izpolnjujejo želje lastnika in menjujejo političnega zaveznika.

Še celoten zapis na MMC RTVS:

Odgovorni urednik Dela Janez Markeš je potrdil, da je za prihodnji teden napovedana njegova odstavitev z mesta odgovornega urednika.

“Za zdaj pa še nisem odstavljen,” je dodal Markeš, predtem odgovorni urednik tednika Mag, ki je zamenjal Petra Jančiča, petletni mandat pa je začel 1. avgusta 2007. Kot je dejal, naj bi bila pobudnica za njegovo odstavitev Andrijana Starina Kosem, predsednica nadzornega sveta Dela, za vzrok pa so mu navedli nekooperativnost.

Ob predstavitvi svojega programa uredništvu (ki je pozneje s 55 proti in z 38 glasovi za na za upravo nezavezujočem glasovanju zavrnilo njegovo kandidaturo) je Markeš poudaril, da si bo kot odgovorni urednik prizadeval, da časopisu omogoči suveren vstop v novo razvojno obdobje, v katerem mu bo uspelo ohraniti vse dosežene standarde odličnosti in profesionalizma ter obdržati mesto najpomembnejšega tiskanega medija v Sloveniji.

Ne predsednik Društva novinarjev Grega Repovž ne prejšnji Delov urednik Peter Jančič, zdaj tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov, nista nad napovedano odstavitvijo presenečena. Jančič je povedal, da je na Delu zaposlen, in ve, kaj se tam dogaja. “Gre za dogajanje v največji časopisni hiši tik pred volitvami, zato ga je treba pozorno spremljati. To je vse, kar lahko rečem,” opozarja.

Da je Markešova odstavitev le nadaljevanje ravnanja z mediji, ki smo mu priča že od avgusta 2005, pa je prepričan Repovž, ki dodaja: “Takrat je postalo izrazito politično trgovanje z mediji, ki jih ima v lasti Pivovarna Laško, v to sodijo tudi vsa imenovanja v skupinah Delo in Večer.” Po njegovem mnenju se bo to še nekaj časa dogajalo, in “da bo pri tem dosežena najnižja točka”.

Zakaj naj bi novinarji kar verjeli nadzornikom, da pritiskov ne bo? Seveda jim ne smejo, zahtevajo se sistemske varovalke. Povzeto po Delo.si (via STA):

Predsednik nadzornega sveta Večera Dušan Mohorko je Večerovim novinarjem po današnjem sestanku zatrdil, da tudi sam kot predsednik nadzornega sveta ne bo dovolil kakršnih koli pritiskov na uredništva edicij družbe Večer, so sporočili Večerovi novinarji.

Novinarji uredništev v ČZP Večer se ne strinjajo s pojasnili o ekonomskih razlogih za združitev funkcij in vztrajajo, da je združitev funkcij napačna odločitev, in zato lastnike znova pozivajo, da sprejeti sklep razveljavijo.

Predsednik republike Danilo Türk se je na debatnem večeru Slovenskega centra Pen o pritisku kapitala in politike na medije zavzel za etičnost novinarstva. Solastnik KD Group Matjaž Gantar pa je dejal, da je razočaran nad novinarji. “Lahko bi imeli super neodvisne medije, pa so novinarje svoje delnice rajši prodali za nov avto,” je pojasnil.

Türk je prepričan, da razprave o pritiskih kapitala in politike na novinarje ne more voditi država, temveč civilna družba. Po njegovem mnenju lahko razprava o medijih pokaže, ali bo na tem področju potreben nov angažma oblasti in ali so potrebna nova zakonska pravila. Predsednik republike meni, da je v novinarstvu “etična baza nenadomestljiva”. Ni zamenjave za etiko v novinarstvo, je poudaril.

Gantar je povedal, da “so kapitalisti po definiciji nevarni ljudje, saj kapitalist izhaja iz egoizma posameznikov, ki tangira k monopolu”. Po Gantarjevem mnenju je vloga države, da poskuša te monopole razbijati. Glavna težava novinarstva po njegovih besedah ni lastništvo, temveč novinarska etika in profesionalnost.

V slovenskem novinarstvu se “hitro žali, ne preverja se informacij, piše se površno,” je pojasnil. Kot je dodal, je nad novinarji, glede na dejstvo, da so se slovenski mediji notranje lastninili, zelo razočaran.

Novinarka časnika Dnevnik Tanja Lesničar-Pučko je Gantarju odvrnila, da “novinarji nismo zaupali certifikatom in nismo imeli dovolj informacij”. Nasprotuje tudi uveljavljanju enotirnega sistema upravljanja v medijih. Pri časniku Večer bo sedaj odgovorni urednik nekdo, ki je bil samo šest mesecev v časopisu kot direktor, prej pa je delal v zavarovalništvu, je pojasnila. Ob tem je podvomila, “če mu je že vse jasno”. Dodala je, da lahko, če se bo to nadaljevalo, “fakulteto kar zapremo”.

Komunikolog in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani Slavko Splichal je dejal, da je sicer problem etike ključen problem. Težava novinarstva pa je, da poleg univerzalne etike obstajata tudi podjetniška in politična etika, je poudaril. Ob tem je dodal, da rešitev niso kratkoročne spremembe s sprejemanjem novih zakonov. Prepričan je, da brez resnih posegov države ni možnosti za preživetje medijev kot temeljev demokratične družbe.

Povzeto po Delo.si (via STA).

STA (via SIOL) poroča takole:

Nadzorni svet Dela se bo sestal naslednji teden, so STA potrdili v lastnici Dela, Pivovarni Laško, in v nadzornem svetu Dela, ni pa znano, kaj bo na dnevnem redu. V medijih se pojavljajo namigovanja o prehodu na enotirni sistem in prenosu pristojnosti imenovanja odgovornega urednika. Po neuradnih informacijah nadzorniki o tem naj ne bi govorili.

Časnik Žurnal 24 danes piše, da naj bi nadzorniki govorili o spremembi statuta, s katerimi bi uvedli enotirni sistem vodenja družbe, in da naj bi v Delu, podobno kot v Večeru, združili funkcijo direktorja in odgovornega urednika.

Radio Slovenija je danes navajal urednika novega tednika Reporter Silvestra Šurlo, da je predsednica nadzornega sveta Dela Andrijana Starina Kosem v uredništvu Reporterja napovedala zamenjavo odgovornega urednika Dela Janeza Markeša, ko bo skupščina prenesla pristojnost imenovanja in razrešitve odgovornega urednika z nadzornega sveta nazaj na upravo.

Da je seja nadzornega sveta Dela sklicana za začetek junija, je potrdil tudi član nadzornega sveta Dela Brane Piano, ki pa ni mogel povedati, kaj bo na dnevnem redu, saj za dajanje vsebinskih informacij glede seje nadzornikov ni pristojen.

Predsednik uprave Dela Peter Puhan za pojasnila danes ni bil dosegljiv. Po neuradnih informacijah naj nadzorniki na tej seji ne bi govorili ne o uvedbi enotirnega sistema upravljanja ne o prenosu pristojnosti imenovanja in razreševanja odgovornega urednika.

Žurnal 24 tudi piše, da naj bi ob združitvi direktorske in uredniške funkcije Markeš odstopil z mesta odgovornega urednika. Markeš “govoric in hipotetičnih situacij” za STA ni želel komentirati, bo pa to pripravljen storiti, če bo prišlo do uradne odločitve, je dejal.

“Svoj mandat sem sprejel pod določenimi pogoji - da bom imel uredniško avtonomijo, da bom lahko delal profesionalno. To sem tudi zapisal in predstavil uredništvu,” je za STA povedal Markeš in dodal, da če odstopijo od teh profesionalnih standardov, “nima problema le naša hiša, ampak celotna slovenska scena”. “Profesionalna shema in delovanje po kriterijih, kakršne smo si postavili, je za slovenski prostor zelo pomembna postavka. Od te postavke absolutno ne nameravam odstopiti pod vplivom nobenih političnih sil,” je še poudaril Markeš.

Danes je bila sicer seja sveta delavcev Dela, na kateri je bil navzoč tudi Puhan, po Pianovih besedah pa niso govorili o morebitni spremembi načina upravljanja. Obravnavali so lansko poslovanje, načrt za letos, poslovanje v prvem letošnjem četrtletju in vzdrževanje počitniških zmogljivosti, s katerimi upravlja svet delavcev Dela, je povedal Piano.

Članek (27. 1. 2008) v Missourian z nekaj mnenji o medijski svobodi v Vzhodni Evropi. Celoten članek, spodaj odlomek o Sloveniji:

An interesting occurrence since the end of the Communist era in Eastern Europe has been the development of a free press in the former Warsaw Pact countries. In Estonia, Latvia and Lithuania, there is also a free, or partly free, press. But recently there have been complaints that dedication to freedom of expression has been slipping in some countries. The New York Times had a story from Slovenia, once a part of Yugoslavia (editor’s note: a former socialist country but not a Warsaw Pact member), saying the prime minister, Janez Janša, is accused of trying to impose censorship there. That’s ironic since Janša is a former journalist and was the leader of Slovenia’s pro-democracy movement in the 1980s. He even served a prison sentence for his anti-government activities. Now he stands accused by 571 former colleagues of trying to impose censorship. They signed a petition against him that went to the Slovenian Parliament and to European leaders. Also interesting, this month Slovenia took over the presidency of the European Union, an organization that represents 500 million Europeans. There are two million Slovenes. The Slovenian newspaper Delo has had problems with Janša. Two of its correspondents were recalled — one from Vienna, Austria, and one from Zagreb, Croatia — because the government didn’t like their coverage. The government also has been trying to arrange a government-friendly ownership for the paper. What is going on with press freedom in Slovenia?

(Continued)

Odgovorni urednik Rajko Gerič je poslanki Zares Cveti Zalokar Oražem odgovoril na njene očitke o, med drugim, preklicanem vabilu v Odmeve in zatrdil, da je informativni program TVS uredniško neodvisen od kakršnih koli političnih navodil. V prepoznavni politični govorici nediskretne diskreditacije, s katero je kar sam markiral bližino nekemu političnemu okvirju:

“V zvezi z v vašim protestom glede včerajšnje oddaje Odmevi vas moram opozoriti, da je informativni program TV Slovenija uredniško neodvisen od kakršnih koli političnih navodil, zato ne pristajam na vaše ocene, s katerimi žalite tako urednike tega programa kot tudi novinarje, ki vsak dan opravljajo svoje delo po najboljših močeh in v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi novinarstva,” je zapisal Gerič v pismu Zalokar Oražmovi…

Poudaril je tudi, da kot odgovorni urednik ne pristaja na to, da bi imeli nekateri “rezerviran” sedež, tako kot je bilo morda kdaj v preteklosti. “To sem enkrat že odgovoril tudi vašemu predsedniku stranke gospodu Golobiču, ki je ne dolgo nazaj zahteval sedež v Odmevih,” je še dodal Gerič.

Celoten članek STA (via Siol).

Association of European Journalists (AEJ) vsako leto izda poročilo medijski svobodi. Slovenija v tej organizaciji še nima predstavnika, zato ni posebnega poročila.

Zato iz predstavitve Williama Horsleya, predstavnika the Media Freedom pri AEJ, navajamo nekaj mest iz dodatka k poročilu o medijski svobodi pred bruseljskim občinstvom, dostopnih na isti strani. Poudarki so naši:

Europe now presents many examples, both crude and indirect, of censorship and self-censorship – including interference in newsgathering and the output of news by direct orders, pressure or installing compliant editors in leading media. Slovenia now represents a troubling example.

It has taken over the European Union Presidency at a time when 571 of its journalists have signed a petition, complaining of government censorship and undue interference in the media, and demanding a serious dialogue and an independent panel of inquiry. The journalists’ allegations centre on what they say is political bias in the editorial and programme policies of Slovenian national TV and Radio, and meddling through state-owned shareholders in the affairs of supposedly private newspaper companies, including the leading daily Delo, leading to the replacement of senior editorial figures and the blocking of the work of individual reporters. The Slovenian government argues that it has no share in the ownership of the newspapers concerned and it has alleged left-wing political motives in the journalists’ complaints.

But the Slovenian Union of Journalists maintains that “journalists’ independence and editorial autonomy, the credibility of information, media pluralism … are all seriously threatened by the power of business interests in the media and the interests of political power-players.”

The AEJ supports the demand of our Slovenian journalist colleagues for a serious dialogue with the government about the complaints and an objective inquiry. We believe, like the European Federation of Journalists, that as long as the Slovenian authorities fail to accept that proper dialogue they are in dereliction of their duty as the EU presidency. (Continued)

Članek o izjavi in poročilu IPI  (tule in tule) v današnjem Dnevniku:

Proti novemu kazenskemu zakoniku, ki bo začel veljati novembra, se je izrekel tudi dunajski Mednarodni inštitut za tisk (International Press Institute, IPI). V sporočilu za javnost so opozorili, da “kontroverzni” zakonik v delu, ki se nanaša na razžalitve v medijih, vsebuje določbe, ki odgovornost v primeru razžalitve razširjajo z avtorjev tudi na urednike ali založnike.

Po uveljavitvi novega kazenskega zakonika (KZ) bo kazenska odgovornost lahko doletela odgovorne urednike ali založnike, tudi kadar za objavo žaljive vsebine sploh niso vedeli, saj ob veliki dnevni produkciji niso mogli osebno preveriti vsebine vsakega prispevka.

Colin Peters, svetovalec IPI za svobodo tiska za Evropo, je povedal, da IPI nasploh nasprotuje vsakršnemu vključevanju razžalitev med kazniva dejanja. “Prepričani smo, da to spodbuja samocenzuro pri avtorjih.”

Ocenjuje, da primere razžalitev lahko povsem ustrezno ureja tudi civilno pravo. Če že, pa ne razume, zakaj je bilo treba avtorjem, ki so bili kazensko odgovorni že po dosedanjem kazenskem zakoniku, prišteti še dodatne potencialne krivce.

“V Evropi opažamo trend, da se razžalitve umikajo iz kazenskih zakonikov. Zadnji takšen primer je Irska. V Sloveniji pa se kazenska odgovornost celo razširja.” Strokovnjaki z IPI, globalne mreže urednikov, medijskih strokovnjakov in vodilnih novinarjev, so obsodili tudi način sprejemanja novega KZ. Navajajo, da je bil “paket sprejet brez konsenza pravnih strokovnjakov”, da je “širša javnost nasprotovala drastičnim spremembam” in da je bil zakonik sprejet “prehitro in brez prave potrebe po spremembah”.

Direktor IPI David Dadge je ob tem povedal, da je razočaran, ker parlament ni uspel iz zakonika izključiti problematičnih določb. “Te določbe za Slovenijo pomenijo korak nazaj in predstavljajo močno oviro dialogu med vlado in mediji,” je komentiral.

IPI je ravnanje slovenske vlade obsodil že lani novembra, ko je v javnosti zakrožila peticija zoper cenzuro, ki jo je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Vlado je pozval k ustanovitvi neodvisne komisije, ki bi raziskala ozadje spora med novinarji in oblastjo. Ker se to ni zgodilo, je marca letos Slovenijo obiskala komisija IPI (v njej je bil tudi naš sogovornik Colin Peters), ki je opravila pogovore s predstavniki medijev in politike.

V začetku letošnjega maja je inštitut objavil obsežno poročilo o medijski svobodi Sloveniji. V njem so podrobno opisani politični in kapitalski pritiski na novinarje Dela, Primorskih novic, Vala 202 in Slovenske tiskovne agencije.

Povzeto po STA in Dnevniku:

Ljubljana - Poslanka Zaresa Cvetka Zalokar Oražem je na odgovornega urednika informativnega programa na TV Slovenija Rajka Geriča naslovila pismo, v katerem protestira zoper ravnanje televizije pri vabljenju gostov v četrtkovo oddajo Odmevi. Po mnenju poslanke je televizija s svojim ravnanjem pohodila ustavno pravico javnosti do obveščenosti.

Kot je na novinarski konferenci povedala Zalokar Oražmova, jo je v četrtek nacionalna televizija povabila v oddajo Odmevi, v kateri naj bi se kot edina predstavnica opozicije soočila z ministrom za lokalno samoupravo Ivanom Žagarjem na temo referenduma o pokrajinah.

Le nekaj ur pred začetkom oddaje so jo z uredništva obvestili, da je prišlo do spremembe koncepta oddaje in da bodo morali pogovor z gosti v živo nameniti drugi temi. To je sprejela z razumevanjem, “saj gre za legitimno odločitev uredništva”. “Vendar pa me je ob gledanju Odmevov šokiralo dejstvo, da ste si premislili, izbrali temo pokrajin in v studio povabili zgolj pristojnega ministra,” je v pismu Geriču, ki ga je tudi prebrala na novinarski konferenci, zapisala Zalokar Oražmova.

S takšnim dejanjem je po njenem mnenju TV Slovenija znova potrdila, da “ne služi prednostno interesu javnosti in ne deluje v službi zagotavljanja objektivnega obveščanja, ampak se očitno podreja interesom oblasti oziroma željam posameznih gostujočih predstavnikov vlade in vladajoče koalicije”.

Kot navaja, je na nacionalni televiziji v preteklosti in pred uveljavitvijo novega zakona o RTV Slovenija veljalo pravilo, da ministri v informativnih oddajah nacionalne televizije niso nikoli nastopali sami, pač pa so jih vedno soočili s predstavniki opozicije. “Zdaj, v sproščeno uravnoteženih časih, pa je tisto, kar je takrat veljalo za redko izjemo, postalo vsakodnevno pravilo,” je zapisala poslanka.

Ob tem dodaja, da je do gledalk in gledalcev naravnost ponižujoče, da se javni RTV ne zdi vredno truditi, “da bi se slišala različna mnenja”.

S to četrtkovo, “ne prvič videno uredniško odločitvijo”, je po mnenju poslanke RTV tudi nakazala, kako se bo lotila poročanja o referendumski kampanji pred izvedbo referenduma o pokrajinah: “Takšno ravnanje in uredniško politiko, ki očitno ni avtonomna, ocenjujem kot povsem zgrešeno in v nasprotju z interesom javnosti. Zato vas pozivam, da v imenu ustavne pravice javnosti do obveščenosti in v skladu s temeljnim poslanstvom javnega zavoda RTV temeljito preverite ustreznost vaših uredniških odločitev in usmeritev.”

Peter Preston v Observerju (Guardian) o novi kazenski zakonodaji v Sloveniji in omejevanju svobode:

Curbs on press freedom in the EU’s backyard

From Maputo to Colombo, journalists gathered this weekend to celebrate Press Freedom Day - with steely glares at China, Zimbabwe, Burma and all freedom’s basket cases. But stay closer to home as well. Slovakia used to be half of Czechoslovakia; Slovenia used to be a tiny part of Yugoslavia. Now both are big players on the European stage. Bratislava chairs the Committee of Ministers at the Council of Europe, Ljubljana is current president of the EU. They’re bastions of democracy - except in their own press backyard.

Look at the new press bill going through Slovakia’s parliament, with a right of reply clause to make editors’ eyes water. It’s a law that forces newspapers to print replies from people - including politicians - who think their reputations have been damaged, whether any facts were wrong or not. It’s a law that not only prescribes the same length and prominence as the original, but prevents papers from commenting on the replies they print. That’s not freedom.

As for amendments to the criminal code going through the Slovenian parliament, what about a new criminal liability where published material is found to have ‘harmed someone’s reputation, disgraced the Republic of Slovenia, disgraced a foreign country or international organisation, or disgraced the Slovenian people or the national minorities’? With up to two years in prison if you write something that entails such ‘disgrace’?

What’s really involved here? Two ex-Communist states have taken their full place in a new Europe. But getting into the union, passing all the relevant freedom tests, is no permanent passport to liberty. Democracy is always work in progress. And Slovenia, in particular, gives cause for alarm.

Dopisujemo. Izsek iz prevoda na spletni strani Mladine:

Izpostavil je Slovaško in Slovenijo. »Slovaška je bila nekoč pol Češkoslovaške; Slovenija pa je bila le majhen del Jugoslavije. Zdaj pa sta obe državi na evropskem odru pomembni igralki. Bratislava predseduje Svetu Evrope, Ljubljana pa trenutno predseduje EU. Obe se zavzemata za demokracijo – razen na domačem pragu.« Preston opozarja, da je slovaški parlament sprejel nov zakon o tisku, ki predvideva, da morajo uredniki objaviti pisma bralcev – tudi politikov -, ki mislijo, da je časnik okrnil njihov ogled, ne glede na to, ali so napisana dejstva resnična ali napačna. Zakon ne predvideva le, da naj bo odgovor objavljen na enakem mestu in enaki dolžini kot sporen članek, ampak časnikom tudi prepoveduje komentar odgovora. »To pa ni svoboda tiska,« zatrjuje nekdanji urednik Guardiana. »Kaj pa je z amandmaji h kazenskemu zakoniku, ki jih je sprejel slovenski parlament, po katerih bodo kazensko preganjali časnike, ki bodo objavljali članke, v katerih bodo »nekomu okrnili ugled, sramotili Republiko Slovenijo, sramotili katerokoli drugo državo ali mednarodno organizacijo, ali sramotili Slovence oziroma pripadnike manjšin«? Si res zaslužiš do dveh let zapora, če tako ’sramotiš’ s svojim pisanjem?« se sprašuje Preston. »Kaj se dogaja? Dve nekdanji komunistični državi sta našli svoje mesto v novi Evropi. Vendar pa vstop v unijo in spoštovanje osnovnih pravic še ne pomenita svobode. Demokracija je vedno na preizkušnji. Slovenija pa je vzrok za alarm,« konča eden od najbolj spoštovanih novinarjev v Veliki Britaniji.

Sindikat novinarjev Slovenije protestira zaradi združitve vodilnih funkcij na Večeru

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije izreka polno podporo novinarjem in novinarkam Večera, ki nasprotujejo združitvi funkcij direktorja in odgovornega urednika vseh Večerovih edicij ter imenovanju Uroša Skuhala na združeno funkcijo. Sklep lastnikov odločno zavračamo in se strinjamo z oceno novinarskih izvršilnih odborov na Večeru, da gre za poskus neposrednega vpliva na uredniško politiko in vsebino časopisa.  

Združitev funkcij je poleg vsega drugega problematična v luči določil zakona o medijih o obveznem pridobivanju mnenja uredništva ob imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika. Po zakonu upravi mnenja uredništva ni treba upoštevati in glede na stanje na medijskem trgu je težko verjeti, da bi lastniki odstopili od imenovanja izbranega direktorja, ker uredništvo meni, da ne bi bil dober odgovorni urednik. Sklepamo torej, da so delničarji posredno napovedali vnaprejšnje ignoriranje mnenja uredništva, če bi to bilo negativno, in menimo, da je to v nasprotju z namenom medijske zakonodaje. Glede na nejasnost Večerovega temeljnega pravnega akta, ki je po zakonu o medijih eden od instrumentov za zagotavljanje uredniške avtonomije, se tudi sprašujemo, kdo bo sploh naslovil uredništvo z zahtevo po izreku mnenja o predlaganem kandidatu za odgovornega urednika, če bo ta obenem tudi direktor.  

Aktualna situacija še enkrat več izkazuje malo da ne popolno neuporabnost medijske zakonodaje na področju uredniške avtonomije. Zakon je sklop deklaracij, v praksi se izkazuje kot nedomišljen, neoperativen in v nasprotju z lastnimi deklariranimi cilji.  

Sindikat novinarjev Slovenije si v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije že več let prizadeva za medijsko samoregulacijo na tem področju, ki bi jo lahko vzpostavili z vnosom določil o uredniški avtonomiji v novinarsko kolektivno pogodbo. V letu 2007 smo organizirali tudi javno razpravo o splošnem stanju avtonomije in konkretnem predlogu določil (objavljenem na spletni strani http://sindikat.novinar.com), ki jih v dani situaciji vnovič izpostavljamo in predlagamo v sprejem vsem založnikom medijev.  

Glede na to, da so delničarji Večera imenovali Uroša Skuhala na mesto direktorja in odgovornega urednika Večera, čeprav nima nobenih novinarskih in uredniških izkušenj, so razmere še toliko bolj zaskrbljujoče. Kot človek iz gospodarstva je lahko v konkretnih okoliščinah prej zavezan drugim prioritetam in ciljem, kot tistim, ki jih novinarjem in urednikom nalagajo profesionalni in pravni standardi. Z združitvijo funkcije direktorja in odgovornega urednika bodo očitno v eni osebi združeni tudi navzkrižni  interesi, obenem pa povsem zabrisana meja med poslovnim in novinarskim delom časopisne hiše. Ob upoštevanju sedanjih razmer na slovenskem medijskem trgu obstaja velika verjetnost, da bodo znova prevladali interesi po dobičku pred interesom javnosti do obveščenosti.  

Posebej protestiramo tudi zaradi popolnega ignoriranja uredništva oziroma novinarskega kolektiva. Odločitev o združitvi funkcij so lastniki sprejeli brez vsake razprave in posvetovanja, kar je med drugim v očitnem nasprotju z minimalnimi standardi uredniške neodvisnosti, ki sta jih v posebnih deklaracijah sprejeli Evropska in Mednarodna zveza novinarjev. Kot enega osnovnih pogojev za svoje profesionalno in avtonomno delovanje mednarodna novinarska skupnost izpostavlja posvetovanje s člani uredništva o odločitvah, ki zadevajo opredelitev uredniške politike in vsebine medija, kadrovsko politiko ter premestitve in spremembe zadolžitev v uredništvih. Člani uredništva morajo imeti pravico, da se jim prisluhne v zvezi s spornimi vprašanji glede uredniške politike.  

Radikalna sprememba vrha uredniških struktur je neposredno povezana z uredniško politiko, vprašanje je – kot izkazuje tudi protest Večerovega kolektiva – zelo sporno, člani uredništva pa ob tem nimajo sogovornikov in se njihovo mnenje ne upošteva.  

Za minimum avtonomije je nujno tudi spoštovati pravico članov uredništev, da preprečijo ali zavrnejo vmešavanje uprave ali tretjih oseb v uredniške vsebine. V primeru Večera naj bi bil direktor vmešan v uredniške posle do skrajne mere, uredništvo pa bo lahko le spremljalo, kako se preplet gospodarskih in političnih interesov zajeda še globlje v medijske vsebine, ki naj bi sledile profesionalnim in etičnim standardom novinarstva. 

Sindikat že več let spremlja in opozarja na primere cenzure in pritiskov na novinarje na Večeru, ki so se odrazili tudi v tako imenovanem „bunkerju“ neobjavljenih člankov. Pred dobrima dvema letoma je zaskrbljujoče razmere za novinarsko delo na Večeru zaradi političnih in drugih pritiskov, ki so vodili v cenzuro in samocenzuro, izpostavila tudi skupščina Evropske zveze novinarjev. Z obžalovanjem ugotavljamo, da se razmere še naprej vztrajno poslabšujejo. 

Lastnike družbe Večer pozivamo, naj umaknejo sklep o združitvi funkcij, ker je v popolnem nasprotju s standardi uredniške avtonomije ter z vlogo dnevnika Večer in drugih medijskih edicij v demokratični družbi. 

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije 

Ljubljana, 22. maja 2008

Poziv Društva novinarjev Slovenije

Društvo novinarjev Slovenije poziva delničarje družbe Večer, d.d., da skličejo izredno sejo skupščine družbe in prekličejo sklep, ki so ga sprejeli ta teden in s katerim so v družbi združili funkciji direktorja družbe in odgovornega urednika vseh edicij, ki jih izdaja družba.

Društvo novinarjev Slovenije se zaveda, da imajo delničarji družbe Večer vso pravico oblikovati statut družbe. Nobenega dvoma tudi ni, da obstajajo v medijskih hišah različne organizacijske oblike. Posebej poudarjamo, da je sicer redko, da imajo novinarji, ki opravljajo funkcijo odgovornih urednikov, hkrati tudi funkcijo direktorjev, nikakor pa to ni prevladujoč model. Še neprimerno bolj redki in ekscesni pa so primeri, ko funkcijo odgovornih urednikov opravljajo menedžerji, ki novinarskega poklica in njegovih zavez do javnosti sploh ne poznajo. To ravnanje je skrajno neresno in neodgovorno, izkazuje pa tudi nespoštovanje do novinarjev družbe, pa čeprav so njen največji kapital. Novinarji, od katerih se pričakuje profesionalno in avtonomno delo, imajo elementarno pravico, da imajo za odgovornega urednika novinarja profesionalca.

Poleg tega želimo izpostaviti, da se vse tovrstne spremembe v urejenih medijskih hišah uvajajo na podlagi konsenza in temeljite analize učinkov. V primeru družbe Večer pa je bila sprememba uvedena ad hoc, brez analize učinkov na družbo in medije, ki jih izdaja. Večer je preveč pomembna in ugledna družba – in od njenega ugleda je odvisna tudi verodostojnost medijev, ki jih izdaja -, da bi si lahko privoščila tako nedodelane in nepremišljene rešitve, ki globoko posegajo v avtonomijo njenih novinarjev in jim odvzemajo kredibilnost.

Delničarji Večera bodo s preklicem sprejetih sprememb popravili napako, s tem pa izkazali, da razumejo in spoštujejo družbo, katere lastniki so.

Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije 

Ljubljana, 22. 5. 2008

V Večeru so objavili kolumno ameriške odpravnice poslov na veleposlaništvu v Sloveniji. Marko Jenšterle, novinar in avtor, podpredsednik Centra za Latinsko Ameriko, na svojem blogu ugovarja:

Saj ni res, pa je! Na dan, ko ravno v Večeru, pa tudi drugih medijih, beremo proteste Večerovih novinarjev zaradi sprememb statuta njihovega dnevnika, v istem časniku objavljajo stališče Maryruth Coleman, odpravnice poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, v zvezi s stanjem na Kubi.

Ali bomo zdaj namesto govorov naših politikov, kot smo to lahko doživljali v socializmu, v časopisih brali uradna mnenja najmočnejše države na svetu? Časopisni prostor velikodušno odstopamo uradni predstavnici države, ki v času našega predsedovanja EU na svojem veleposlaništvu sploh nima veleposlanika, ampak le odpravnico poslov.

Kaj, če bi nesrečne Kubance z njihovim odhajajočim diktatorjem že enkrat pustili, da sami rešujejo svojo nesrečno zgodovino. Tako pa se na plečih tega karibskega otoka odvijajo najrazličnejše svetovne politike - od desne do leve. Saj ni res, pa je! Na dan, ko ravno v Večeru, pa tudi drugih medijih, beremo proteste Večerovih novinarjev zaradi sprememb statuta njihovega dnevnika, v istem časniku objavljajo stališče Maryruth Coleman, odpravnice poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, v zvezi s stanjem na Kubi.

Ali bomo zdaj namesto govorov naših politikov, kot smo to lahko doživljali v socializmu, v časopisih brali uradna mnenja najmočnejše države na svetu? Časopisni prostor velikodušno odstopamo uradni predstavnici države, ki v času našega predsedovanja EU na svojem veleposlaništvu sploh nima veleposlanika, ampak le odpravnico poslov.

Kaj, če bi nesrečne Kubance z njihovim odhajajočim diktatorjem že enkrat pustili, da sami rešujejo svojo nesrečno zgodovino. Tako pa se na plečih tega karibskega otoka odvijajo najrazličnejše svetovne politike - od desne do leve.

IPI v svoji današnji izjavi, podani izjemno promptno, govori o razočaranju, ker je slovenski državni zbor včeraj sprejel sporni kazenski zakonik. Spomnimo, februarja letos je IPI pozval k takojšnji opustitvi kazenskih ovadb zoper podpisnike peticije proti medijski cenzuri:

Direktor IPI-ja (International Press Institute) David Dadge poziva slovensko vlado, da umakne zakon, ki je omogočil vlogo kazenske ovadbe. “Zakoni, ki varujejo ugled države, v moderni družbi nimajo kaj iskati,” meni Dadge. Vlado tudi poziva, da se javno izreče zoper tiste, ki menijo, da je treba ugled države varovati tudi v demokraciji, kjer svobodna in odkrita javna debata ni le dovoljena, ampak celo dobrodošla. Ovadbe temeljijo na 174. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje sramotitev države Slovenije in na 170. členi, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje tisto dejanje, ko nekdo o nekom trdi neresnico, ki lahko škoduje njegovemu ugledu.

Spomnimo nadalje, poročilo o stanju medijev, ki ga je izdal IPI dobrih 10 dni nazaj, je bilo v Sloveniji popolnoma medijsko ignorirano (vključno s STA). Naš zaključek: če vlada vehementno ignorira tuja opozorila, je mačji kašelj za novinarje ignorirati poročila o tem, da vlada vehementno ignorira.

Današnja celotna izjava IPI je tukaj in spodaj.

IPI Disappointed at Changes to Slovene Criminal Code Extending Criminal Defamation Liability

21 May 2008

PRESS RELEASE

The International Press Institute (IPI), the global network of editors, media executives and leading journalists in over 120 countries, expresses its disappointment at the adoption of a package of reforms to the Slovene penal code, which includes amendments that expand liability for criminal defamation.

According to information before IPI, a government-backed bill containing sweeping reforms to the Slovene criminal code was introduced to the Slovene Parliament on 28 January 2008. The controversial proposal includes provisions expanding liability in cases of criminal defamation, holding both authors and either editors or publishers responsible for published material deemed defamatory.

The reform bill was accorded “urgent” status, and was thus fast-tracked through the Slovene National Assembly, where it passed its third reading on 24 April, despite being criticised by various political parties and experts in the legal and media spheres.

In a final effort to prevent the bill from becoming law, the Slovene National Council on 29 April returned the proposed package of amendments to the National Assembly for a revote, on the basis that the package was accepted “without the consensus of legal experts,” that the “broader public opposes such drastic changes to criminal legislation,” and that it was “accepted too fast, and without a real necessity for such changes.” The Council also warned that the reforms signalled a swing to “authoritarian” and “repressive” ways. The National Council’s decision obliged the National Assembly to vote one more time on the bill, and to back it with an absolute majority for it to become law.

At the revote on 20 May, the bill was approved by the National Assembly with a majority of 49 votes out of a possible 90. This effectively means that the new bill will become law as of 1 November 2008, as no further measures remain to halt its adoption.

“We are disappointed that the National Assembly failed to seize its second chance to exclude the bill’s problematic provisions, which represent a step backwards for Slovenia and serve as a severe hindrance to the much needed open dialogue between the government and the media,” commented David Dadge, IPI Director.

Izjava ZNP ob spremembah statuta Večera

Odločitev lastnikov na skupščini časopisne hiše Večer o spremembi statuta, s katero združujejo funkcijo direktorja in odgovornega urednika, ki pomeni, da bo najpomembnejše uredniške odločitve poslej sprejemal dosedanji direktor Uroš Skuhala, ki nima novinarskih in uredniških izkušenj ali znanj, po oceni Združenja novinarjev in publicistov kaže na nerazumevanje pomena strokovnosti in profesionalnosti pri vodenju uredništev in tudi nerazumevanje odgovornosti do bralcev.

Združenje ne razume interesa lastnikov, da skušajo uničiti ugled in zaupanje, ki ga ekipa novinarjev in urednikov Večera uživa med bralci. Združenje opozarja, da je odločitev lastnikov, ki na ta način že drugič letos razrešujejo odgovornega urednika Tomaža Ranca, primer arbitrarnosti in nepremišljenosti pri odločanju o vodenju časopisa. ZNP poudarja, da je bil Ranc ob soglasju novinarjev nedavno predčasno ponovno imenovan na to funkcijo. Odločitev o odgovornem uredniku je še posebej pomembna, ker so na imenovanje in razrešitev vezane funkcije vseh urednikov, ki jih ta vodi.

Neutemeljene spremembe, za katere ni razumnih razlogov, destabilizirajo novinarske ekipe in škodijo ugledu medija in podjetja.     

Ljubljana, 20. maj 2008

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Celotna izjava dostopna na strani ZNP.

Dr. Marko Milosavljevič, predstojnik katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, o morebitni enotirni upravi na Večeru:

»Večina medijev si ravno zato prizadeva, da bi bile poslovne odločitve ločene od uredniških, kar pomeni, da se urednik mora zavedati poslovne, finančne, stvarnosti, toda ključne poslovne odločitve sprejema oseba, ki je ločena od urednika.«

»Po eni strani naj bi varovala poslovne interese, po drugi strani pa naj bi zagotavljala neodvisnost, novinarsko držo in integriteto, kar je lahko zelo težko, če imaš na telefonu kakšnega velikega oglaševalca, ki mu brskanje po privatizaciji, njegovih poslih, vpletenosti v različne škandale ni všeč.«

Dr. Sandra Bašić-Hrvatin iz katedre za medijske in komunikacijske študije na FDV:

»Gre za to, da urednik skrbi, da so vse informacije, ki so objavljene v mediju, v interesu bralcev, gledalcev in poslušalcev, s čimer se direktor podjetja ne ukvarja, saj skrbi za to, da podjetje, ki ga upravlja, prinaša čim večji dobiček svojemu lastniku. Ko imate ti dve funkciji na enem mestu združeni, imate takoj navzkrižje interesov,«

»Odgovorni urednik je prvi med novinarji, on je tisti, ki skrbi za uredniško oblikovane vsebine, s takšno združitvijo pa žal postaja zadnji v upravi.«

»Gre namreč za vprašanje, kako bo tista oseba, ki je na čelu obeh dejavnosti, poslovne in novinarske, razmišljala in odločala in v kolikšni meri se bo zavedala pomena novinarskega dela, novinarske samostojnosti znotraj hiše, ali bo gledala na medij kot na katero koli drugo podjetje z namenom ustvarjanja čim večjega dobička. V tem smislu je združevanje funkcij vedno neko tveganje,« pravi Milosavljevič, Sandra Bašić-Hrvatin pa še opozarja: »Zakon o medijih tega ne prepoveduje, kar pomeni, da je to še eno od področij, kjer niso jasni mehanizmi, ki bi to preprečili; zakon namreč brani avtonomijo novinarskega dela deklarativno, ko pa preidemo na to, kako jo zagotoviti, vidimo, da je zakon poln lukenj in brez sankcij ter ustreznih postopkov.«

Citati vzeti iz današnjega članka v Delu.

Izjavo smo že citirali, zdaj jo objavljamo v celoti, kakršno je moč najti v današnjem Večeru:

Izjava zastopstva uredništva Večera in Večerovega aktiva DNS

Izvršilna odbora (IO) zastopstva uredništva časnika Večer in Večerovega aktiva Društva novinarjev Slovenije (DNS) odločno nasprotujeta spremembi statuta, sprejeti na ponedeljkovi skupščini družbe ČZP Večer, ki združuje funkciji direktorja ČZP Večer in odgovornega urednika vseh Večerovih edicij. Potezo razumemo kot poskus neposrednega vpliva lastnikov na uredniško politiko in vsebino časopisa; krči se novinarska avtonomija, z njo pa tudi neodvisno novinarstvo.

Matija Stepišnik in Aljoša Peršak

Kljub vsem konfliktom s Šurlo, ki se je do mene večkrat obnašal nekorektno, mislim, da imajo novinarji vso pravico izdajati svoj časopis, če so se tako odločili. Pri tem jih ne sme nihče ovirati. Ugled Dela bi lahko bil oškodovan, če bi se izkazalo, da se je spustilo na takšno raven.

Zgornji presenetljivi citat Stojana Zdolška, odvetnika Pivovarne Laško in nadzornika v Delu,  je le uvod v njegovo napoved, da bo od uprave zahteval pojasnilo. O tem je med drugimi poročal Dnevnik. Celo več, takšna nova principielna stališča na bi pripeljala do razdora med Stojano Zdolškom in Andrijano Starina Kosem (zapis v Dnevniku), v Laškem naj bi celo razmišljali, da Zdolška izključijo iz nadzornega sveta, kar pa je Kosmova danes zanikala.

Zdolšek pa je, kot piše Delo, kritično komentiral tudi dogodke na Večeru:

Znano je moje stališče, da v časopisnem podjetju nasprotujem združitvi klasične menedžerske funkcije z uredniško funkcijo. Menim, da je takšna enotirnost bolj usmerjena v obvladovanje uredništva in da za kaj takega ne obstajajo tehtni ekonomski razlogi. Takšna združitev se mi zdi bolj nevarna za neodvisnost časopisov in novinarstva kot pa sama višina lastniških deležev, ki jih lahko ima posamezen lastnik v medijski hiši. V Sloveniji se je ta standard dualizma skozi leta uveljavil in tudi zelo dobro deluje. Obstajajo sicer izjeme, na primer časopis Finance, vendar gre tam za obratno logiko, ko je novinar oziroma urednik prevzel hkrati še menedžersko funkcijo. Takšna enotirnost je po moji oceni nevarna za medijsko svobodo v Sloveniji.