Po Zgagi na Večeru še naprej cenzura
Pobudnik in avtor novinarske peticije Blaž Zgaga, ki je pred časom dal odpoved na Večeru in je zdaj na odpovednem roku, hkrati je številne primere šikaniranj in cenzure na Večeru opisal že v svojem prispevku za zbornik »Pet minut demokracije« (tukaj), se je obrnil na nas, ker se po njegovem mnenju cenzura na Večeru nadaljuje.
Kot nam je povedal, mu je bilo pretekli teden, 17. aprila, naročeno, naj napiše prispevek o zadnjih ugotovitvah protikorupcijske komisije. Zgaga je svoje delo opravil, a bralcem Večera tega prispevka do danes ni bilo dano prebrati. Omenjeni posredovani nam članek je spodaj.
Častniki brez izobrazbe, a s kompetencami
Priznavanje »kompetenc« Antonu Krkoviču ni korupcija. Novi zakon daje pravno podlago.
BLAŽ ZGAGA
Do avgusta 2007 je bilo zakonsko določeno, da morajo častniki Slovenske vojske imeti najmanj visokošolsko izobrazbo. Po sprejetju zakona o službi v Slovenski vojski, to ne velja več. Tudi po mnenju komisije za preprečevanje korupcije lahko posebna komisija, ki jo imenuje obrambni minister, na podlagi 49. člena tega zakona na predlog načelnika generalštaba podeli »vojaške kompetence« posameznikom, čeprav nimajo izobrazbe, ki jo zahteva zakon o obrambi. Gre za razvpit primer nekdanjega generalnega sekretarja SDS in brigadirja Antona Krkoviča, ki ima le srednješolsko izobrazbo. Ker nima zahtevane izobrazbe za mesto pomočnika načelnika generalštaba, so si postopek priznavanja njegove »visokošolske« izobrazbe na podlagi tečajev v tujini, dlje časa podajali kot vroč kostanj med ministrstvom za obrambo in ministrstvom za visoko šolstvo, s sprejetjem zakona o službi v slovenski vojski, pa je za to poskrbljeno. Poleg Krkoviča imajo, čeprav so brez izobrazbe, odslej potrebne »kompetence« še trije častniki Slovenske vojske. Med njimi tudi tisti, ki so bili med glavnimi pogajalci za nakup dragih finskih oklepnikov Patria 8×8. S podeljevanjem »kompetenc« se je ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki pa v tem ni odkrila znakov koruptivnih dejanj.
»Komisija je v postopku preverjanja suma korupcije ugotovila, da do uveljavitve zakona o službi v Slovenski vojski (do dne 14. 8. 2007), posebej njegovega 49. člena, ministrstvo za obrambo ni imelo pravne podlage za ugotavljanje kompetenc kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe, za zasedbo posameznih formacijskih dolžnosti v častniškem činu,« je včeraj v načelnem mnenju zapisala komisija za preprečevanje korupcije. V obravnavnem primeru, ko je komisija, imenovana s sklepom ministra, pri določenih vojaških osebah ugotovila izpolnjevanje vojaških kompetenc, kakršne so dosegljive tudi mimo nacionalnih izobraževalnih sistemov, za zasedbo formacijskih dolžnosti, komisija ni ugotovila kršitve predpisov. Zato je komisija zaključila, da dolžno ravnanje ministra in članov komisije ne ustreza definiciji korupcije, so sklenili.
Komisija obrambnega ministrstva sicer »kompetence« priznava na podlagi udeležbe posameznikov v vojnih aktivnosti, pridobljenih ocen na različnih oblikah vojaškega usposabljanja doma in v tujini, delovnih izkušenj na primerljivih dolžnostih, udeležbe v operacijah kriznega odzivanja, funkcionalnih znanj, pridobljenih z vodenjem strateških projektov na ravni države, z uspešnim vodenjem in poveljevanjem vojaškim vajam mednarodnega in državnega značaja ter pridobljenega osebnega čina.
S tem je v Slovenski vojski formalno uveden vzporedni sistem priznavanja izpolnjenih pogojev za zasedbo formacijskih mest. Medtem ko mora velika večina častnikov imeti najmanj visoko šolo, imajo nekateri možnost pridobitve kompetenc prek posebne komisije obrambnega ministrstva na predlog načelnika generalštaba Albina Gutmana. Sicer ima tudi on formalno le VI. stopnjo izobrazbe.
Dopisujemo 30. aprila 2008:
Kot smo opazili, je Večer, kljub temu, da je dnevnik, zgornji Zgagov članek objavil 29. aprila 2008, torej po dvanajstih dneh od oddaje članka v uredništvo in šele po objavi na medijskem blogu. Zgaga nas je opozoril, da je tovrstna praksa - da se za nekatere posameznike neprijetne članke objavlja z večjo časovno zamudo, s čimer izgubijo na aktualnosti - pogosta. Dvanajstdnevne zamude si sicer praviloma ne bi smel privoščiti niti tednik, kaj šele dnevnik.
