Medijski watch dog

Lani avgusta smo pisali o relativizaciji poročila Freedom House izpod peresa dr. Matevža Tomšiča:

Stanje demokracije se je gibalo takole: 2004 = 1.75, 2005 = 1.68, 2006 = 1.75, 2007 = 1.82, pri čemer je treba vedeti, da indeks opisuje stanje za prejšnje leto. Kot vidimo, se je indeks poslabšal za 0.07 točke, drži pa, da je bil slabši pred letom 2002. Indeks avtonomije medijev je bil konstanten do leta 2004, tj. 1.75 točke, a se je drastično znižal kasneje. Sledila je ocena 1.50 za leto 2005 (torej stanje 2004), leto kasneje je zrasla na isto vrednost (1.75) in v letu 2007 na 2.0 točke.

O Freedom House in njihovem poročilu smo pribeležili kar nekaj zapisov (vsi dostopni v iskalniku na tej strani), pisali smo o manipuliranju dr. Matevža Tomšiča, o poročanja o vmešavanju vlade, politični zlorabi poročila, in podobno.

Letošnji skupni indeks svobode tiska je nesporno padel, na tem blogu že objavljeno poročilo za Slovenijo o svobodi tiska ni prav nič vzpodbudno, 46. mesto še manj. Zanimalo nas je, kakšni so odmevi na poročilo v slovenskih medijih. Zaenkrat smo zasledili le zapis STA (Matkurja), za primerjavo sicer pretežno povzeto poročilo na MMC RTVS, in še nekaj manjših elektronskih povzetkov. Drugje novice nismo zasledili.

Novica STA je spodaj, opozoriti velja njeno tendenco, da stanje v Sloveniji prikaže v kontekstu globalnega nazadovanja svobode medijev, da politične ambicije oblasti prikaže kot »zajedljiv« odnos med mediji in njo (skratka kot nekakšen privatni spor), da skratka minimizira objektivno vrednost nazadovanja:

Freedom House: Svoboda medijev nazaduje; Slovenija na 46. mestu
29.04.2008

Washington, 29. aprila (STA) - Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev 3. maja, ugotavlja, da je svoboda medijev po svetu v letu 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država z 23 točkami uvrstila na 46. mesto.

Na prvem mestu sta v letošnjem poročilu z devetimi točki Finska in Islandija, tretje mesto pa si z desetimi točkami delita Danska in Norveška. Zadnje tri države na seznamu so z zbranimi 96, 97 in 98 točkami Turkmenistan, Mjanmar in Severna Koreja.

Poročilo Freedom Housea hkrati opozarja na izboljšanje stanja v regijah, kjer je svobode doslej bilo še najmanj: na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. Na splošno poročilo ugotavlja, da se morajo novinarji v skoraj v vseh regijah sveta boriti za svoje delo v okoljih, ki postajajo vedno bolj sovražno nastrojena. Nazadovanje svobode medijev, tako v državah z avtokratskim režimom in v državah z uveljavljeno demokracijo, pa je trend, ki ga je moč opaziti zadnjih šest let, še opozarja Freedom House.

“Pri vsakem koraku naprej glede svobode medijev sta bila storjena dva koraka nazaj,” opozarja izvršna direktorica Freedom Housea Jennifer Windsor in dodaja, da “če je svoboda medijev v zatonu, je to zlovešče znamenje, da bodo kmalu sledile omejitve tudi pri drugih svoboščinah”.

“Kljub temu novinarji v mnogih državah premikajo in prestopajo meje, izražajo zavezanost in pogum proti velikim neenakostim in priča smo velikemu globalnemu toku informacij, kot ga še ni bilo,” je še dejala.

Med 195 državami je 72 držav ali 37 odstotkov dobilo oceno kot svobodne, delno svobodnih je 59 držav (30 odstotkov), nesvobodnih pa 64 držav ali 33 odstotkov. Slovenija je v letošnjem poročilu zbrala 23 točk in se kot država, kjer so mediji svobodni, uvrstila na 46. mesto, skupaj s Španijo, Surinamom, Trinidadom in Tobagom ter Vanuatujem. Lani je Slovenija zbrala 21 točk in pristala na 39. mestu. Pred Slovenijo so se letos na 40. mesto z zbranimi 22. točkami uvrstili Belize, Ciper, Dominika, Francija, Latvija in Slovaška. Točko več kot Slovenija (24 točk) pa sta zbrali Grenada in Poljska in pristali na 51. mestu.

Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da “slovenski ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, čigar pravice so dejansko v veliki meri zaščitene”. “Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega in gospodarskega pritiska na medije.” “Zajedljiv” odnos med vlado in mediji pa se je po navedbah Freedom Housea začel leta 2005, ko je vlada sprejela “sporni zakon”, ki je omogočil večji vladni vpliv na javne medije, je zapisano v poročilu, ki tudi omenja peticijo slovenskih novinarjev proti cenzuri, ki jo je podpisalo 517 novinarjev. “Obstajajo bojazni, da je povečan vladni vpliv vodil do večje samocenzure. Temu je potrebno dodati dejstvo, da svobodni novinarji niso del sedanje delavske zakonodajo, kar jih dela ranljive za pritiske lastnikov medijev. Dostop do svetovnega spleta je brez omejitev. Ocenjuje se, da 62 odstotkov Slovencev informacije dobi prek svetovnega spleta, je še zapisano v poročilu.

Zadnje poročilo »Svoboda tiska 2008«, ki jo je Freedom House izdal včeraj:

Slovenia

Status: Free

Legal Environment: 6

Political Environment: 10

Economic Environment: 7

Total Score: 23

The Slovenian constitutional and legal system guarantee freedom of the press and these rights are largely protected in practice. That said, the relationship between the media and the government grew tense throughout the year and journalists accused the government of indirect and direct political and economic pressure on the media. Libel remains a criminal offense in Slovenia, although not punishable with jail, but no charges were filed against journalists. The media in Slovenia is diverse and expressed a wide variety of views. The acrimonious relationship between the government and media began in 2005 when the government passed a controversial law that increased government influence on public media outlets. The legislation established a programming council and supervisory board to oversee television and radio networks. The parliament appoints 21 of the 29 council members. Only 2 members of the Supervisory Board are non-government controlled; the parliament appoints 5 members and the cabinet 4 members. As a result of the legislation, several heads of TV and radio broadcasters were replaced. Concerns were raised by media organizations that a 2006 law intended to increase media plurality through the allocation of government funding has led to disproportionate funding going to government-friendly media houses.

While most print media were privately owned, the government owned shares in some companies that were themselves shareholders of large media houses. According to a petition signed by 517 journalists in September – and backed by the European Federation of Journalists – the government used its partial ownership of media houses, business relationships and share holdings to exerted influence over the media. The petition also alleged that the government used its position to weed out editors and journalists critical of the government. There are concerns that the increased government influence led to an increase in self-censorship. The problem is compounded by the fact that freelance journalists do no fat under the current labor legislation, leaving them vulnerable to pressure from media owners. Internet access is unrestricted, with an estimated 62% of Slovenians receiving information online.

MMC RTVS naj bi po pisanju Dnevnika bil tarča še enega organiziranega prirejanja rezultatov ankete o priljubljenosti politikov. Novinarja Blaž Mazi in Meta Roglič predvidevata, da je glede na kratek čas in predvsem imena, ki so nenadoma postala zmagovita, avtorje priredbe glasovanja treba iskati v vrstah SDS. Navzlic temu, da vladajoči koaliciji ne gre slabo in da so volitve še zelo daleč. Na tem blogu smo že nekajkrat pisali o manipuliranju (ali vsaj vnemi klicateljev) anket v oddaji Vroči stol, ali v oddaji Ime tedna na Valu 202 ali na portalu Žurnal24. Dnevnikova novinarja o zadnji manipulaciji pišeta takole:

Rezultati mesečne ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so bralci izbirali najboljšo vlado, so se v ponedeljek, 21. aprila, ob 20. uri glasili: najboljši premier doslej Janez Drnovšek, najboljši obrambni minister Karl Erjavec, najboljši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, najboljši minister za zdravje Dušan Keber in najboljši minister za znanost Rado Bohinc. Rezultati iste ankete 21. aprila ob 23. uri, ko se je glasovanje končalo (trajalo je od 1. aprila): najboljši predsednik vlade Janez Janša, najboljši obrambni minister Janez Janša, najboljši minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, najboljša ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, najboljša ministrica za znanost Mojca Kucler Dolinar. Tik pred zaključkom je namreč nastal pri glasovanju pravi naval.

Rezultati tritedenske ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so izbirali najboljšo vlado, so se v zadnjih treh urah korenito spremenili, in sicer so sedanji premier in nekateri ministri prehiteli do tedaj vodilno bivšo garnituro.

Medtem ko je v treh tednih v anketi sodelovalo okoli 1100 obiskovalcev (glasovanje je bilo mogoče le z registracijo uporabnika), je v zadnjih nekaj urah razmeroma obsežno anketo reševalo 50 oseb. In tako je predsednik vlade Janez Janša za 12 glasov premagal nekdanjega premierja Janeza Drnovška, nekdanji obrambni minister Janez Janša za 19 glasov sedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak za 17 glasov svojega predhodnika Mateja Lahovnika, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar za 24 glasov ministra za znanost v drugi Drnovškovi vladi Rada Bohinca, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič pa svojega predhodnika Dušana Kebra za en sam glas. Pri drugih resorjih so imeli sedanji ministri bodisi že tolikšno prednost ali pa so za nekdanjimi ministri toliko zaostajali, da zadnje glasovanje ni moglo več vplivati na njihovo uvrstitev. Tako so iz sedanje vladne garniture zmagali še Dragutin Mate (notranje zadeve), Marjeta Cotman (delo), Vasko Simoniti (kultura), Milan Zver (šolstvo), vsi trije ministri SLS, Janez Podobnik (okolje), Radovan Žerjav (promet) in Ivan Žagar (regionalni razvoj), ter Gregor Virant (javna uprava) med ministrstvi, ki so oziroma delujejo le en mandat. Med bivšimi ministri pa je Mitja Gaspari (finance) premagal Andreja Bajuka, Ivu Vajglu (zunanje zadeve) je sledil Lojze Peterle in šele nato Dimitrij Rupel, minister iz vrst SLS Franci But je bil po tej anketi uspešnejši kmetijski minister kot sedanji minister Iztok Jarc, sedanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma pa je premagala ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar (druga je bila Zdenka Cerar). (Continued)

Reklamiranje novega tednika Reporter, ki prihaja iz RTVS in še kje, se nadaljuje, zgodba z magovci pa je že prehitela pozornost, ki jo posvečajo npr. novinarski peticiji. Šurla iz kazenske kolonije, kot ji pravi, odhaja na svoje v Reporter, ki ga bo izdajala enigmatična Prava smer d.o.o.:

Reporter ne bo samo politični tednik, saj je njegova programska zasnova zastavljena širše. Šlo bo za splošno-informativni tednik, ki bo objavljal zanimive zgodbe z različnih področij. Poseben poudarek bomo dali tistim temam, ki so v drugih medijih zapostavljene. K sodelovanju bomo povabili znane in ugledne kolumniste, jedro novinarske ekipe pa bomo sestavljali zdaj že bivši novinarji Maga. S konkurenco se ne bomo obremenjevali. Verjamemo pa, da se bo konkurenca obremenjevala z nami in da nam bodo poskušali, kar nekateri očitno v strahu že počno, metati poletna pod noge. Reporter bo avtonomen, neodvisen in profesionalen medij ter zavezan izključno javnosti. Izdajalo ga bo podjetje Prava smer d. o. o., izhajal bo ob ponedeljkih na 100 straneh revijalnega formata, prva številka pa bo zagledala luč sveta 19. maja 2008.

Celoten članek na MMC RTVS.

Kot piše današnji Dnevnik, Svet za radiodifuzijo, ki ga vodi dr. Dejan Jelovac, v oceni radijskih in TV-programov predlaga ukinitev programov posebnega pomena in nova merila za podeljevanje frekvenc. Povzemamo:

Sandra Bašić - Hrvatin s FDV pravi, da ne gre za strokovno analizo, ampak za politično oceno, ki naj je svet za radiodifuzijo ne bi delal. Član tega sveta Darko Brlek dokumenta ni podprl, saj je prepričan, da gre za politično oceno, problematična pa je tudi strategija razvoja radiodifuzije na Slovenskem, ki temelji na tej oceni.

Po njenem se dokument ukvarja s preteklostjo in ideološkimi ocenami, najbolj pa bode v oči prav ocena položaja v medijih in o medijskih delavcih, s katerimi svet bistveno posega v medijsko politiko. Prav tako ni razvidno, na kakšnih raziskavah in analizah temelji tako obsežna ocena, opozarja Bašić-Hrvatinova.

Od sedmih članov sveta sta proti dokumentu glasovala dva, nam je včeraj povedal eden od njiju, Darko Brlek (sicer predsednik odbora za kulturo pri LDS), ki je predložil ločeno mnenje. Dokument je po njegovem prepričanju “politični zmazek”, ki ne temelji na strokovnih analizah. Vlada pa prek sveta za radiodifuzijo steguje lovke po medijih in išče načine, kako bi vplivala nanje in jih uklonila političnim željam.

Svet za radiodifuzijo v skladu z zakonom o medijih pripravlja oceno stanja enkrat na leto in jo predloži v obravnavo pristojnemu odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ga vodi poslanec SDS Branko Grims. Toda pri prebiranju dokumenta se zastavlja vprašanje, ali gre res le za oceno, saj vsebuje priporočila za spremembe zakonodaje.

Svet tako predlaga ukinitev medijev posebnega pomena (to so lokalni, regionalni ter študentski radijski in televizijski programi, ki se financirajo tudi iz proračuna) ter ustanovitev takšnega števila pokrajinskih radijskih in TV-postaj, ki se bo skladalo s prihodnjimi pokrajinami. Do nameravanega ukinjanja programov posebnega pomena je bil včeraj kritičen tudi predsednik gospodarsko-interesnega združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Marjan Potočnik. Kot zatrjujejo naši sogovorniki, je tudi v interesu lokalnih radijskih in TV-postaj, da se sprejme ustrezna strategija razvoja radijskih in televizijskih programov. To je že pred skoraj letom dni pripravila Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK), vendar pa svet o njej sploh še ni odločal, nam je povedal namestnik direktorja te agencije Miha Krišelj.

Dokument je dostopen na tem mestu.

Osvežimo spomin, da je Mednarodni institut za tisk (IPI) že pozval k takojšnji opustitvi kazenskih ovadb zoper podpisnike peticije proti medijski cenzuri. Po mnenju tega organa ovadbe temeljijo na 174. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje sramotitev države Slovenije in na 170. členu, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje tisto dejanje, ko nekdo o nekom trdi neresnico, ki lahko škoduje njegovemu ugledu.

Zapisi o IPI na tem blogu so zbrani tule. Včeraj se je IPI znova oglasil, svoja svarila Sloveniji pa je razširil še na predvidene spremembe, povezane z uredniškim delom. Najprej spomnimo na predstavitev novinarja Mladine, ki zadeva novinarsko delo:

Novo je kaznivo dejanje “Kaznivost odgovornega urednika”, ki v nasprotju z veljavno ureditvijo ne temelji več na t. i. kaskadni odgovornosti, po kateri je v primeru, da se ne da najti glavni krivec (če je uporabil psevdonim), kriv naslednji, ki ga je bilo možno identificirati (recimo področni urednik ali odgovorni urednik). Sedaj pa bo za vsako objavo glede kaznivih dejanj iz poglavja “Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime” kriv odgovorni urednik ali tisti, ki ga je nadomeščal. Poleg tega je po novem opuščena tudi možnost milejšega kaznovanja, ki je bila prej predvidena prav za odgovornega urednika ali tistega, ki ga je nadomeščal. Vlada je vsaj novinarjem in urednikom s to spremembo kar skrčila pravice in dvignila stopnjo represije.

Celotna včerajšnja izjava IPI je na tej strani in spodaj. Zaenkrat noben slovenski medij o njej (še) ni poročal.

IPI Calls on Slovenian Parliament to Reject Proposed Extension of Criminal Defamation Laws

22 April 2008

PRESS RELEASE

The International Press Institute (IPI), the global network of editors, media executives and leading journalists in over 120 countries, calls on the Slovenian parliament to reject the proposed extension of the country’s criminal defamation laws.

According to information before IPI, a package of draft amendments to the Slovenian Criminal Code is currently pending before the Slovenian parliament. Among the proposed changes is an amendment to Article 166 of the Criminal Code, which lays out criminal liability where published material is found to have harmed someone’s reputation, disgraced the Republic of Slovenia, disgraced a foreign country or international organisation, or disgraced the Slovenian people or the national minorities. Punishments range from a fine to up to two years in prison.

According to existing legislation, individual journalists are liable for their published material. However, if the draft amendment is enacted, liability will lie with the journalist and, when the publishing medium is a periodical, with the responsible editor, or, when the medium is not a regular publication, with the publisher or the printer.

“IPI has been calling on the Slovenian government to abolish its criminal defamation laws, and to engage in dialogue with the Slovenian media. Instead, the government appears to be heading in the opposite direction at a time when other European countries such as Ireland are removing such laws,” said David Dadge, IPI Director. “We strongly urge the Slovenian parliament to reject the proposed amendments and to carry out a wide-ranging discussion about its criminal defamation laws.”

Pobudnik in avtor novinarske peticije Blaž Zgaga, ki je pred časom dal odpoved na Večeru in je zdaj na odpovednem roku, hkrati je številne primere šikaniranj in cenzure na Večeru opisal že v svojem prispevku za zbornik »Pet minut demokracije« (tukaj), se je obrnil na nas, ker se po njegovem mnenju cenzura na Večeru nadaljuje.

Kot nam je povedal, mu je bilo pretekli teden, 17. aprila, naročeno, naj napiše prispevek o zadnjih ugotovitvah protikorupcijske komisije. Zgaga je svoje delo opravil, a bralcem Večera tega prispevka do danes ni bilo dano prebrati. Omenjeni posredovani nam članek je spodaj.

Častniki brez izobrazbe, a s kompetencami

Priznavanje »kompetenc« Antonu Krkoviču ni korupcija. Novi zakon daje pravno podlago.

BLAŽ ZGAGA

Do avgusta 2007 je bilo zakonsko določeno, da morajo častniki Slovenske vojske imeti najmanj visokošolsko izobrazbo. Po sprejetju zakona o službi v Slovenski vojski, to ne velja več. Tudi po mnenju komisije za preprečevanje korupcije lahko posebna komisija, ki jo imenuje obrambni minister, na podlagi 49. člena tega zakona na predlog načelnika generalštaba podeli »vojaške kompetence« posameznikom, čeprav nimajo izobrazbe, ki jo zahteva zakon o obrambi. Gre za razvpit primer nekdanjega generalnega sekretarja SDS in brigadirja Antona Krkoviča, ki ima le srednješolsko izobrazbo. Ker nima zahtevane izobrazbe za mesto pomočnika načelnika generalštaba, so si postopek priznavanja njegove »visokošolske« izobrazbe na podlagi tečajev v tujini, dlje časa podajali kot vroč kostanj med ministrstvom za obrambo in ministrstvom za visoko šolstvo, s sprejetjem zakona o službi v slovenski vojski, pa je za to poskrbljeno. Poleg Krkoviča imajo, čeprav so brez izobrazbe, odslej potrebne »kompetence« še trije častniki Slovenske vojske. Med njimi tudi tisti, ki so bili med glavnimi pogajalci za nakup dragih finskih oklepnikov Patria 8×8. S podeljevanjem »kompetenc« se je ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki pa v tem ni odkrila znakov koruptivnih dejanj.

»Komisija je v postopku preverjanja suma korupcije ugotovila, da do uveljavitve zakona o službi v Slovenski vojski (do dne 14. 8. 2007), posebej njegovega 49. člena, ministrstvo za obrambo ni imelo pravne podlage za ugotavljanje kompetenc kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe, za zasedbo posameznih formacijskih dolžnosti v častniškem činu,« je včeraj v načelnem mnenju zapisala komisija za preprečevanje korupcije. V obravnavnem primeru, ko je komisija, imenovana s sklepom ministra, pri določenih vojaških osebah ugotovila izpolnjevanje vojaških kompetenc, kakršne so dosegljive tudi mimo nacionalnih izobraževalnih sistemov, za zasedbo formacijskih dolžnosti, komisija ni ugotovila kršitve predpisov. Zato je komisija zaključila, da dolžno ravnanje ministra in članov komisije ne ustreza definiciji korupcije, so sklenili.

Komisija obrambnega ministrstva sicer »kompetence« priznava na podlagi udeležbe posameznikov v vojnih aktivnosti, pridobljenih ocen na različnih oblikah vojaškega usposabljanja doma in v tujini, delovnih izkušenj na primerljivih dolžnostih, udeležbe v operacijah kriznega odzivanja, funkcionalnih znanj, pridobljenih z vodenjem strateških projektov na ravni države, z uspešnim vodenjem in poveljevanjem vojaškim vajam mednarodnega in državnega značaja ter pridobljenega osebnega čina.

S tem je v Slovenski vojski formalno uveden vzporedni sistem priznavanja izpolnjenih pogojev za zasedbo formacijskih mest. Medtem ko mora velika večina častnikov imeti najmanj visoko šolo, imajo nekateri možnost pridobitve kompetenc prek posebne komisije obrambnega ministrstva na predlog načelnika generalštaba Albina Gutmana. Sicer ima tudi on formalno le VI. stopnjo izobrazbe.

Dopisujemo 30. aprila 2008:

Kot smo opazili, je Večer, kljub temu, da je dnevnik, zgornji Zgagov članek objavil 29. aprila 2008, torej po dvanajstih dneh od oddaje članka v uredništvo in šele po objavi na medijskem blogu. Zgaga nas je opozoril, da je tovrstna praksa - da se za nekatere posameznike neprijetne članke objavlja z večjo časovno zamudo, s čimer izgubijo na aktualnosti - pogosta. Dvanajstdnevne zamude si sicer praviloma ne bi smel privoščiti niti tednik, kaj šele dnevnik.

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve  Evropskega parlamenta bo kmalu obravnaval Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jo je lani podpisalo 571 slovenskih novinark in novinarjev.

Kot je navedel pobudnik peticije Blaž Zgaga, je pred dnevi prejel uradni dopis predsednika odbora za peticije Evropskega parlamenta, v  katerem ga je slednji obvestil, da so peticijo sprejeli kot primerno  za obravnavo in jo posredovali pristojnemu odboru.

Ob tem je Zgaga opozoril, da čeprav so peticijo osebno predali predsedniku Državnega zbora Francetu Cukjatiju 16. oktobra 2007, podpisniki novinarske peticije do današnjega dne niso prejeli nobenega uradnega odgovora Državnega zbora ali njegovih delovnih teles v zvezi z obravnavo peticije. Naj spomnimo, da je peticijo decembra lani obravnaval Grimsov odbor za kulturo, šolstvo in šport, vendar Zgaga in Matej Šurc kot pobudnika peticije na sejo sploh nista bila povabljena. So pa namesto podpisnikov peticije v parlamentu zelo pogosto nastopali novinarji Maga in ZNP.

Nauk je jasen. Ko vas ignorira slovenski parlament, se raje obrnite na evropskega. Vašo državljansko pobudo bodo tam resneje obravnavali. Če ne drugega, boste prejeli vsaj odgovor na dopis ali peticijo.

Današnji Vroči stol si bomo znova zapomnili po nenavadnem anketnem vprašanju in še bolj po rezultatu. Vprašanje za klicatelje se je tradicionalno dihotomično in provladno zainteresirano glasilo »Koga bi podprli na volitvah, Janševo desnosredinsko opcijo ali Pahorjevo levosredinsko?«. Odgovor pa je bil presenetljivo enostranski in prav nič skladen z javnomnenjskimi raziskavami. 84,5 odstotkov bi izbralo Janšo, 15,5 bi izbralo Pahorja. Za primerjavo je tu rezultat in zgodba s premierjem.

Glasovalo je znova nadpovprečnih več kot 10.000 klicateljev. Takoj po prvi objavi rezultata na zaslonu v ozadju smo slišali vzklike gostov, češ da je ta severnokorejski, še pred nekaterimi burnimi odzivi (recimo s strani Gregorja Golobiča, ki je očital »računalniško manipulacijo« in dodal, da se to dogaja menda že četrtič) pa je voditelj Vlado Vodušek, očitno v želji, da sebe zaščiti pred vnovničnimi očitki, zavzdihnil nekaj presenetljivega: »Očitno so se v SDS zelo potrudili«. Tudi zaradi takšnega priznanja je Milan Zver situacijo še poskušal braniti, kako do končnih rezultatov, vselej v prid Janševi strani, v resnici prihaja, pa bi veljalo sistematično raziskati.

Današnja izjava Igorja Kršinarja o zapisu generalne sekretarke DNS, objavljena v Večeru:

Prejeli smo
Odziv na izjave Špele Stare, generalne sekretarke DNS, v Večeru, 12. aprila 2008

Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare je v zvezi s pred kratkim ustanovljenim Združenjem novinarjev in publicistov izjavila, “da so se tisti, ki niso več zmogli dialoga znotraj skupnosti, skozi katerega bi lahko naredili kaj pametnega za novinarstvo, raje odločili za delitev po nekakšni svetovnonazorski liniji”. Ker nikogar med člani nismo spraševali po svetovnonazorski pripadnosti, tega podatka nimamo, če ga morda Staretova pozna, pa naj sporoči, kako je prišla do njega. Kot smo zapisali v ustanovni izjavi Združenja novinarjev in publicistov, smo odprti za novinarje in publiciste ne glede na svetovnonazorsko in politično pripadnost.

Igor Kršinar, tajnik Združenja novinarjev in publicistov

Na tem blogu si štejemo v čast, da so pri ZNP izjavo Staretove zaznali, navedli in mogoče tudi prebrali, vključno z uvodom, na našem blogu in ne v Večeru. To dokazuje njihova navedba vsebine našega zapisa in povezava na naš blog. Na isti strani ZNP objavljajo še širši odgovor Staretovi: (Continued)

Matej Makarovič o svojih kolegih iz ZNP, ki so ravnokar zapustil Delo in odšli v Reporter.  STA je k temu uravnoteženo dodala še mnenje Mihe Kovača:

Odpovedi rednega delovnega razmerja, ki so jo podali trije zdajšnji in dva nekdanja novinarja Maga, so bile po mnenju sociologa Mateja Makaroviča pričakovane. Po njegovem so le posledica tistega, kar se je na tedniku zgodilo pred meseci. Po mnenju analitika Mihe Kovača bodo posledice odhodov odvisne predvsem od kakovosti novega tednika.

Po mnenju Makaroviča odpovedi rednih delovnih razmerij, ki so jih Delovi upravi v torek podali Igor Kršinar, Biserka Karneža Curjak, Nenad Glucks, Silvester Šurla in Ivan Puc, ne bodo imele bistvenega vpliva na tednik. Omenjeni novinarji so bili po njegovem po januarskih zamenjavah na vrhu Maga že tako ali tako postavljeni na obrobje in niso imeli kakšnega večjega vpliva na njegovo vsebino. Tudi sicer je Makarovič odhode pričakoval. Kot pravi, so namreč le posledica tistega, kar se je na tedniku zgodilo že pred meseci.

Na vprašanje STA, ali se bo padanje prodaje Maga nadaljevalo - slednja naj bi po navedbah Kršinarja s 13.000 do 14.000 v januarju padla na 7000 v aprilu -, sociolog odgovarja, da bo naklada verjetno še padala. Po njegovem bo namreč “odhod za nekatere še dodatno sporočilo, da je Mag dejansko postal nek drug medij z drugim imenom”. “Kot tak je sicer lahko načeloma čisto ustrezen medij, vendar pa je medij, ki je vseeno drugačen in ki ne more ciljati na tiste bralce, ki jih je imel Mag v času, ko ga je še vodil Silvester Šurla. V tem smislu pričakujem še določeno nadaljnje padanje,” pravi Makarovič.

Celoten članek STA (via Matkurja &Telemach).

Še bizarnost tedna, ki po svoje pojasni, zakaj nekateri slovenski časopisi in mediji ne poročajo o odzivih na odtegnjena sredstva festivalu Kino Otok, o čemer smo pisali pravkar.

Filmski sklad, za katerim kot ustanovitelj stoji Ministrstvo za Kulturo, izvaja pritisk na svobodo izražanja v Sloveniji. Vest je nenavadna, butalsko sveža in zaenkrat dostopna na STA. Proti vsem, ki so izvajali »medijski pritisk in poskus vpliva na neodvisno strokovno komisijo«, so v Filmskem skladu vložili kazenske ovadbe. Celotna vest:

Filmski sklad RS vložil kazenske ovadbe zaradi Kina Otok

Ljubljana, 18. aprila (STA) - Filmski sklad se je odzval na pritiske tuje in domače javnosti ter nekaterih politikov in poslancev glede prijave Kina Otok na javni razpis za sofinanciranje akcij.

“Na Filmskem skladu smo mnenja, da je takšen medijski pritisk in poskus vpliva na neodvisno strokovno komisijo ter na izid še nedokončanih upravnih postopkov nedopusten in nezakonit. Predvsem s strani posameznih funkcionarjev in uradnih oseb, ki so s tem prekoračile svoja pooblastila,” so zapisali v izjavi za javnost.

Filmski sklad je v četrtek, 17. aprila, podal prijave na Komisijo za preprečevanje korupcije in vložil kazensko ovadbo zoper nekatere vpletene osebe, so še sporočili s sklada.

Festival »Kino Otok« je ostal brez sredstev ministrstva za kulturo pod izjemno čudnimi in bizarnimi pogoji in okoliščinami. Zaradi tega je ogrožen njegov obstoj.  Organizatorji so se naslovili na medije. Zanimalo nas je, kako so o zadevi, ki je potencialno zelo neprijetna za vladajočo koalicijo, pisali nekateri poglavitni mediji v Sloveniji.

Preverjali smo, ali so povzeli izjavo organizatorjev Kina Otok in kako so povzemali druge odzive, politikov in civilne družbe.

Rezultat je takšen: portal RTVS  (MMC in STA) je poročal tule (ali je bil kakšen prispevek predvajan tudi na radiu ali TV, nismo uspeli preveriti). Dnevnik je poročal v teh dveh zapisih: 1, 2. Delo je poročalo v teh zapisih in prispevkih: 1, 2, 3, 4, 5, 6.

Delo je torej prispevalo relativno veliko število zapisov, upoštevalo je tudi politične in civilnodružbene odzive. RTVS je poročala špartansko (ali je v eter spustila kakšen prispevek, ne vemo. Dnevnik je poročal povprečno, toda brez političnih in drugih odzivov.

Večer ni poročal o ničemer, ne o zgodbi ne o odzivih.

Navedimo še izjavo Liberalne akademije, cenzurirano povsod, razen v današnjem Delu.

Kot piše ex-Magov novinar Igor Kršinar, so domneve Vesti, češ da bivša skupina Magovih novinarjev zapušča »Črno vdovo« in ustanavlja tednik Reporter, resnične.

Biserka Karneža Cerjak, Nenad Glücks, Igor Kršinar, Silvester Šurla in Ivan Puc (slednji naravnost iz mesta urednika notranje politike Dela) so v tajništvo predsednika uprave Dela Petra Puhana prinesli svoje odpovedi. Novinarji predlagajo sporazumno prekinitev delovnega razmerja s 30. aprilom letos in obljubljajo: »Presenečenje vas čaka sredi maja!«

O Magu, nesojenem uredniku Šurli in pritiskih na novinarje v njem smo obširno pisali (tu je vsaj 35 zapisov). Kršinar s tem izrecno potrjuje navedbe Vesti, o desno usmerjenem tedniku pa zaenkrat ni znanega še nič, še najmanj o njegovih zagonskih sredstvih in financah.

Programski svetnik RTVS Tino Mamič sprašuje MMC RTVS oziroma teletekst, zakaj 14. novembra 2007 ni bila objavljena novica o ustanovitvi Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Odgovor Vanje Vardjana, v.d. odgovornega urednika MMC RTVS, podan dne 26. 3. 2008, ki smo ga pridobili danes, je bil naslednji:

Spoštovani g. Mamič,

V zvezi z vašim vprašanjem:

»Zakaj na teletekstu v torek, 14. novembra 2007, ni bila objavljena novica o ustanovitvi ZNP? Naj v izogib odgovoru, da so bile druge novice pomembnejše, navedem, da je bilo na strani 110 ta dan prostora za vsaj še pet novic. To namreč pomeni, da je novica o ustanovitvi druge novinarske krovne organizacije v državi manj pomembna kot prazna stran teleteksta.«

Lahko odgovorim, da ta dan omenjena novica res ni bila objavljena, kar je verjetno posledica premajhne pozornosti turnusnega urednika, kar pa vsekakor ne pomeni, da informacijam o tej tematiki posvečamo premalo pozornosti ali pa da smo celo pri tem »neuravnoteženi«, ravno nasprotno.

V obdobju od oktobra 2007 do marca 2008 smo namreč na multimedijskem portalu RTVS in na teletekstu objavili 30 novic o težavah, ki jih imajo novinarji Združenja novinarjev in publicistov, torej člani druge novinarske krovne organizacije, ki jo omenjate v vašem vprašanju. Medtem smo v istem obdobju objavili 22 novic povezanih z novinarsko peticijo, ki sta jo prva podpisala novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc, torej člana Društva novinarjev Slovenije (od tega je bilo 8 novic povezanih s kritiko te pobude). Menim, da so številke dovolj zgovorne.

Če je potrebno, vam lahko naslove vseh zgoraj omenjenih novic in povezave na njihovo celotno besedilo posredujemo v posebni priponki.

Za vaše pozorno spremljanje multimedijskega portala RTVS in teleteksta TVS se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Vanja Vardjan

v.d. odgovornega urednika MMC RTVS

Poizvedovanje in pritožba svetnika Tina Mamiča, ki je seveda član ZNP, je torej kot stranski učinek proizvedla zanimivo statistiko, ki so jo naredili na samem MMC RTVS. V času največje odmevnosti peticije, bolj v tujini kot doma (na tem blogu smo ji posvetili vsaj 200 zapisov oziroma omemb) so na njej v navedeni periodi torej zmogli bistveno manj zapisov kot o ZNP, 22 (in ali 14, če odštejemo kritike peticije), medtem ko je bilo ZNP deležno 30 zapisov le ob ustanovitvi ali kakšni izjavi. To pove vse o političnih razmerjih, korektnosti in naklonjenosti. Nad katero se nekateri celo pritožujejo, češ da je premalo nagnjena v eno smer.

Direktor Ninamedie, Nikola Damjanić, se je odzval na zapis Petra Jančiča in v včerajšnjem Delu (celoten članek). Ugotovitve se nam zdijo zanimive, ker je Jančič predsednik ZNP in ker nenehno poziva k profesionalnosti novinarstva. Damjanić za Jančiča ugotavlja (in dokazuje), da se želi v svojem zapisu o polomu volilnih anket leta 2004 prikupiti aktualnim oblastnikom, ki jim trenutno ne kaže najbolje, da želi razvrednotiti pomen anket, da ne pozna metodologije in da zlorablja časopis, ki mu daje kruh ter da favorizira ene ankete pred drugimi:

Peter Jančič je, ko se je lotil dokazovanja zgrešenosti volilnih anket pred štirimi leti, ugriznil hud zalogaj, ki mu očitno ni kos.Edini argumenti za to so njegove bombastične ugotovitve, kot so »polom predvolilnih napovedi« (najbrž je mislil volilnih napovedi), »leto 2004, ko so bile zadnje parlamentarne volitve, je bilo nočna mora za javnomnenjske raziskovalce« itd. Iz zapisanega je sicer težko ugotoviti, kaj je Jančič želel sporočiti bralcem, težko pa se je izogniti vtisu, da je predvsem skušal razvrednotiti pomen javnomnenjskega raziskovanja in se tako morda prikupiti aktualnim oblastnikom, ki jim v večini javnomnenjskih raziskav ta čas ne kaže najbolje. Da pa Jančič ne ve najbolje, o čem piše, je možno hitro razbrati iz njegovih ugotovitev, češ da je čast »napovedovanja prihodnosti« vsaj nekoliko rešila zadnja raziskava Dela, ki je bila delno tudi terenska … »V njej je SDS presenetljivo prehitela LDS (SDS 21,5, LDS 21,3 %). V vseh drugih raziskavah (Dnevnik, Večer, TV SLO, POP TV) je bila LDS spredaj. Dnevnik je napovedal zmago LDS za odstotek, pri vseh preostalih pa je bila zmagovalna prednost LDS celo zajetnejša«.

In česa Jančič ne razume? Kar se javnomnenjskega raziskovanja tiče, marsičesa. Med drugim, da je napaka ocene razdalja med napovedanim in dejanskim izidom. Na tem mestu ne bi razgrinjal celotne palete napovedi, ki so jih objavljali mediji teden pred volitvami, ampak bi se omejil zgolj na primerjavo Delove in Dnevnikove napovedi. Na volitvah 2004 je LDS dobila 22,80 %, SDS pa 29,08 % volilnih glasov. Delova napoved je LDS podcenila za 1,5 odstotne točke, Dnevnika jo je precenila za 1,5 odstotne točke. SDS je Dnevnikova napoved podcenila za precejšnjih 5,88 odstotne točke (kar je edino statistično pomembno odstopanje v napovedi). Tudi z Delovo je bilo podobno, SDS je še nekoliko bolj podcenila, in sicer za 7,58 odstotne točke. A kvaliteta napovedi se ne ocenjuje po »zadetku« izolirane stranke ali dveh, ampak kot celota. In tu se pokažejo še večje razlike v kvaliteti takratnih napovedi. Medtem ko je Dnevnik pravilno in pri večini v dopustnih intervalih odstopanj napovedal uvrstitev vseh sedem strank v parlament, je bila pri tem napoved Dela manj natančna. Napačno so napovedali, da se Deusus ne bo uvrstil v parlament, ter prav tako napačno, da se bosta uvrstila Popovićeva SJN in SMS. Slednji so napovedali kar 6,1 % (dejansko jih je dobila le 2,85).

(Continued)

Dr. Marko Prpič, danes svetovalec generalnega direktorja RTV Slovenija za programske zadeve, v svoji analizi (doktoratu) pretresa in analizira osrednje televizijske informativne oddaje 24 ur in dnevnik na RTV Slovenija. Rezultati so poučni, za RTVS sploh. Odlomek iz intervjuja za časopis Dnevnik spodaj:

Naš razvedrilni program bi moral biti bolj kakovosten. Standarde smo povsem znižali. V Lombergarjevem času sploh ni bilo dovoljeno omeniti gledanosti kot enega možnih parametrov za merjenje uspešnosti nacionalne TV. Mito Trefalt je prvi vpeljal gledanost kot enega izmed kriterijev, sprva za razvedrilne oddaje, pozneje za šport. Sčasoma smo začeli meriti gledanost vseh oddaj, daleč pred vsemi v tem prostoru. Vendar smo iz ene skrajnosti zašli v drugo: gledanost postaja prevladujoči dejavnik, kar je celo zaveza novega vodstva. Povečati se jo sicer da, toda vprašanje je, kje in na kakšen način. Z opolzkimi namigovanji v razvedrilnih oddajah verjetno ne. Priča smo vulgarizaciji razvedrilnega programa in nekdo bi se moral na to odzvati. Vendar kar nekaj članov programskega sveta zatrjuje, da televizije sploh ne gleda, kar je absurd. Tisti, ki odloča o programu, ga sploh ne spremlja. O programski celoti se običajno sklepa na osnovi spornih oddaj, ki so vznemirile javnost, kar je zelo narobe.

Špela Stare, generalna sekretarka v Društvu novinarjev Slovenije, v današnjem Večeru o delitvah v novinarskih vrstah, in o »uravnoteženih« novinarskih društvih:

Vprašal si me tudi po mnenju o nedavnih delitvah v novinarskih vrstah in ustanovitvi novinarskega združenja. Načeloma menim, da vsak lahko ustanovi svoje društvo in da več, ko je organizacij, ki se ukvarjajo s promocijo profesionalizma, kakovosti in etike v novinarstvu, boljše je. Politika in vodilni na RTVS so nad razvojem dogodkov nedvomno navdušeni. RTVS lahko prispevke o novinarstvu, politika pa novinarske peticije, zdaj primerno uravnoteži. Kljub temu pa mi je osebno žal, da je prišlo do tega. Nedvomno drži, da smo združeni močnejši. Politika in lastniki medijev si želijo skreganih novinarjev, ki ne znajo solidarno podpreti svojih kolegov, ki en drugemu ne zaupajo številk iz svojih pogodb, ki se ne znajo dvigniti nad osebne zamere. Zdi se mi, da so se tisti, ki niso več zmogli dialoga znotraj skupnosti, skozi katerega bi lahko naredili kaj pametnega za novinarstvo, raje odločili za delitev po nekakšni svetovnonazorski liniji.

Mislim, da je novinarstvo le eno, zavezano profesionalnim standardom in etiki, resnicoljubnosti, ki opravlja svojo zavezo do javnosti. Kadar je takšno, je popolnoma nepomembno, ali je levo ali desno, rdeče ali zeleno (no, zeleno v smislu ekološko mi je všeč), naše ali vaše. Kot vidiš, me idealizem še ni zapustil.

Teorije zarote in politični motivi, evergrin vseh Janševih opravičevalnih razlag pritiskov na medije – minister za kulturo kaj drugega ne ve.  Spet stara pesem: potemtakem so režirani tudi pritiski na Mag, Slovenski tednik in vse »naše« medije, ne le na Filmskem skladu RS. Ampak niso, ker »mi« ne pritiskamo, pritiskate »vi«! In smo na začetku te večne cirkularne zgodbe, ki jo generira ena stran. Odlomek:

Ljubljana, 10. aprila (STA) - Minister za kulturo Vasko Simoniti je v pogovoru za Demokracijo med drugim govoril o medijski pluralizaciji, obisku predstavnikov mednarodnega inštituta za tisk (IPI), razmerah v slovenskem filmskem skladu in tudi o privatizaciji Blejskega otoka.

Glede poziva predstavnikov IPI k dialogu v slovenskem medijskem prostoru je Simoniti pojasnil, da je v demokratični družbi dialog vedno dobrodošel. Po njegovem je bilo “ugotovljeno, da je dialog potreben predvsem med lastniki medijev, uredniki in novinarji”, najboljši dialog pa je omogočen z resničnim in popolnim medijskim pluralizmom. In taka je bila tudi ugotovitev sestanka s predstavniki IPI na ministrstvu, je povedal.

Predstavniki IPI so mu izpostavili tudi svojo zgroženost glede ovadbe podpisnikov peticije zoper cenzuro. Kot so mu na sestanku še dejali, bi bilo treba zakon, ki tako ovadbo omogoča, spremeniti. Simoniti jim je pojasnil, da je glede na neodvisnost tožilstva v naši državi zadeva v rokah pristojnega tožilca, ki bo odločil v skladu z zakonom in da “vlada niti ne more niti ne želi na kakršen koli način posegati v konkretne odločitve neodvisnih organov”. Seveda pa se po besedah ministra v ustreznih institucijah lahko znova premisli, ali je tak zakon ustrezen.

Celotna vest STA (via SIOL).

Peter Jančič, Grega Repovž in Marko Milosavljević o poročilu IPI:

Najpomembnejše vprašanje o verodostojnosti medijev je vezano na njihovo lastništvo, ne na politiko, je prepričan Peter Jančič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov. V poročilu pa naj bi bila prav tukaj nastala velika napaka, ki mu jemlje kredibilnost. “Prebral sem, da bi morala Kad in Sod sodelovati v tovrstnih razpravah. Pri tem imam veliko zadrego, saj je Kad svoj delež, recimo v Delu, prodal. To se je zgodilo pred osmimi leti, kar pomeni, da je bil IPI zelo slabo informiran,” opozarja Jančič. Hkrati se sprašuje, kje so bili inštitut, društvo novinarjev in novinarji, ki danes protestirajo, takrat, ko se je odločalo, kdo bo lastnik. “Tukaj se v zadnjih štirih letih ni čisto nič zgodilo. Znano je, kdo so lastniki. In to ni oblast,” dodaja.

Vsak razmislek o stanju v slovenskem medijskem prostoru pa se zdi dobrodošel dr. Marku Milosavljeviću, predstojniku katedre za novinarstvo na FDV. Milosavljević med drugim meni, da je iskanje izvirnega greha med politiko in mediji nesmiselno, saj je največji problem Slovenije prav v tem, da je vse prepleteno. Med mediji in lastniki tako poteka le navidezna ločnica, saj je država v medijih neposredno prisotna ali pa je v njih prisotna prek organov odločanja. “Težava je, da se poskušajo množični mediji izkoriščati na tako zelo očiten in vulgaren način, običajno za povsem drugačne interese, bodisi za strankarsko ali kakšno drugo zasebno propagando, zakoni, ki urejajo medijsko politiko, pa se sprejemajo na nepregleden način. Vse to kaže na nek preddemokratičen način razmišljanja, po katerem zmagovalec volitev pobere vse,” meni Milosavljević.

Celoten članek v včerašnjem Večeru.

V 11. številki Slovenskega tednika je naslovni članek posvečen domnevno koruptivnemu nakupu stanovanja v Izoli, ki ga je domnevno izpeljala Delova nadzornica Andrijana Starina Kosem. Podpisani avtor pod članek je Boris Krajnc, med drugim pa zapiše tudi naslednje:

Da se bo kmalu na terasi s pogledom na morje sončila tudi Andrijana Starina Kosem, nam je med obiskom v Izoli potrdila uslužbenka podjetja TPC Livade – na vprašanje, kje lahko pustimo pošiljko za zdajšnjo prvo nadzornico časopisne hiše Delo, nam je odgovorila, da omenjena »gospa še ni prevzela stanovanja« in da »se bo to zgodilo predvidoma v maju«.

Časopis je izšel 22. marca 2008. Isti dan zjutraj smo na blogu Ane Jud lahko prebrali:

Da bo gospa kmalu uživala v luksuznem apartmaju v Izoli, je potrdila tudi uslužbenka v upravi TPC Livade, ki je nasedla vprašanju, kje ima Starina Kosmova poštni kaselc, ker bi ji nekaj radi pustili tam in tako je hitro povedala vse, kar je pač vedela: da Starina Kosmova kaselca še nima, ker stanovanja še ni prevzela, a da ga bo pa kmalu.

Vsekakor pa naj vam bo, dragi obiskovalci moje skromne spletne strani, nekaj jasno: se vam zdi, da je zgodba, ki sem jo tukaj opisala nekoliko zabavno, ker si na blogu to pač lahko privoščim, zgodba za bloge ali za gverilski časnik kot je Slovenski tednik?

Ana Jud nam hkrati ponuja številne fotografije stavbe z omenjenim luksuznim stanovanjem, med katerimi je ena identična tisti v Slovenskem tedniku. Trditve v članku se delno ujemajo že z njenim zapisom z dne 6. marec 2008 na njenem blogu, medtem ko njen naslednji zapis (28. marec 2008) komentira demanti Starine Kosem, ki ga je prejelo uredništvo Slovenskega tednika (!), hkrati pa avtorica prizna naslednje:

V TPC Livade pravijo, da Starina Kosmova stanovanje tam ima, in da ga bo nekje maja tudi prevzela. Vem. Iz prve roke. Hudiček, ki je undercover stopil v upravo TPC Livade z vprašanjem, kje je tukaj stanovanje Starina Kosmove, sem bila jaz. S svojimi malimi in luštnimi aparaturami v rokah. Včasih kolegom pač naredim kakšno uslugo. Če imam slučajno kaj viška časa.

Zaradi istočasnosti objav, fotografij, opisov in dogodkov ter nenazadnje priznanja lahko upravičeno domnevamo, da je Boris Krajnc dejansko Ana Jud in da je avtorica napisala najmanj en članek za Slovenski tednik. Pod psevdonimom.

Kako se do tega opredeljujejo novinarska združenja, pa sprašujemo na temle mestu.

Že nekajkrat smo načeli problem sporne uporabe psevdonimov v tedniku Slovenski tednik. Za naslednje domnevamo, da so psevdonimi: Vid Videc, Anej Jalen, Jernej Novak, Boris Krajnc.

V ZNP, ki ga vodi Peter Jančič, so se od rabe psevdonimov distancirali, ne pa tudi do rabe psevdonimov v Slovenskem tedniku:

Načina rabe psevdonimov kodeks etike ne določa, bi pa morala praksa uporabe lažnih imen biti izjema, ki je dopustna, kadar so za to tehtni razlogi, denimo varovanja novinarja. V nekaterih dnevnikih (Delo, Večer) namesto lažnih imen, ki so lahko sporna, ker zavajajo bralce, v takšnih primerih uporabljajo kar podpis redakcije (NR, DR, ZR…)

Občasno je razlog za uporabo inicialk izogibanje pravilom, ki jih določajo pogodbe novinarjev o konkurenčni klavzuli, ko novinar dela za medij, za katerega sicer ne bi smel. Takšno ravnanje je za novinarja etično sporno, ker se moramo sami pravil - katerih spoštovanje zahtevamo od drugih - držati. Včasih je za sporno ravnanje lahko tudi tehten razlog, če denimo v lastni medijski hiši določenega izdelka ne more objaviti, a to so dileme, ki zahtevajo posebne premisleke urendikov, ki v vsakem od teh primerov (podpis redakcije, psevdonim, brez podpisa) odgovarjajo za vsebino.

Podpisovanje z neresničnim imenom brez kakršnihkoli razlogov je neetično do bralcev.

Vprašanje se glasi: kaj bosta obe novinarski združenji storili v primeru, ko je raba psevdonima sistematizirana (sistematična?) odločitev nekega časopisa, da z njimi zakrije vse svoje udarne članke in hkrati očitno instrumentalizirana le za politično obračunavanje z neko politično stranjo?

Dr. Ernest Petrič, že novopečeni ustavni sodnik po predlogu predsednika republike dr. Danila Türka, je ob svojem skorajšnjem odhodu s svoje funkcije veleposlanika RS v Avstriji včeraj v avstrijskem der Standardu demantiral zapis časopisa, ko ta povzema izjavo IPI.

Njegova izjava je zanimiva dvakrat. Prvič zato, ker se je Petrič začutil dolžnega opozoriti, da se kazenska ovadba zoper 571 podpisnikov peticije, na kar je kot nedopusten pritisk opozoril IPI, ne nanaša na vlado, temveč na 6 državljanov, s čimer je očitno želel zaščititi vlado pred očitki (ki jih v izjavi IPI ni). (Zanimivo je, da je IPI to stališče izrekel že v Ljubljani, a se noben vladin organ ni oglasil.) A je veleposlanik pozabil povedati, da je pretežna večina teh državljanov članov SDS (1, 2), ki je vladajoča stranka.

Drugič in še bolj frapantno je zanimivo njegovo postopanje v tem, ker je poskušal jasno zanikati politične pritiske Janševe vlade na slovenske medije, češ da glede tega ne obstajajo nobeni konkretni primeri. To je očitek, ki ga nenehno poslušamo iz UKOMa in drugih vladnih ustanov. V Standardu so še isti dan hkrati objavili zapis Davida Dadgea.

Kot kaže, so demantiji z vrha politike nova modna muha. Spomnimo na nedavni demanti s strani Danila Türka v Spieglu, ki si ga nihče ni niti drznil obsoditi. Očitno je, da isti vplivni krog (predsednik države očitno zadnje čase kaže veliko naporov, da bi branil vlado) poskuša nevtralizirati mnenje ugledne medijske ustanove, kakršna je IPI.

Izjava Petriča je tukaj in spodaj:

03.04.2008 20:45

“Kein Druck auf Unterzeichner der Petition”
Sloweniens Regierung weist Vorwürfe zurück

DER STANDARD veröffentlichte in dem Artikel “Druck auf Sloweniens Medien” (erschienen am Mittwoch, 19. März, Seite 29) einige Unwahrheiten, die einer Richtigstellung bedürfen. Darin findet man unter anderen folgende Angabe: “Bestürzt zeigte sich David Dadge über die von Anhängern des konservativen Ministerpräsidenten Janez Janša eingebrachte Strafanzeige gegen die 571 Unterzeichner einer Journalistenpetition gegen Zensur.” (Continued)

Združenje novinarjev in publicistov je začelo z novo prakso, pisnimi izjavami za javnost. V prvi tovrstni so se oglasili s podporo novinarju Igorju Mekini in problematizirali imenovanje Patricije Šašek na mesto namestnice odgovornega urednika v Slovenskih novicah. Spomnimo, da prva izjava prihaja z zamudo in meri na desnici sovražen Dnevnik, druga pa na desnici enako sovražno Delo. Objavo so povzeli STA in RTVS, Delo in nekateri drugi.

Celotna izjava na spletni strani ZNP:

Upravni svet združenja novinarjev in publicistov opozarja na sporno prakso naglih odpuščanj in imenovanj urednikov mimo profesionalnih meril v največjih slovenskih časopisnih hišah Dnevnik in Delo, kar škoduje ugledu in prihodnosti slovenskega novinarstva.

(Continued)