Medijski watch dog

O tem, da Franco Juri ni primeren za kulturnega urednika na TV Koper – Capodistria smo že pisali (1, 2, 3). Argumenta sta dva: prvi je bil, da je prestar, drugi je bil, da je politične pasme. V današnji kolumni Vlado Miheljak izpelje tovrstno stališče ad absurdum.

Celoten članek v Dnevniku in odlomek:

Seveda se je Juri takoj pritožil v uradnem dopisu generalnemu direktorju, saj “starostna” diskvalifikacija pomeni kršenje delovne zakonodaje. Na uradni dopis do današnjega dne ni dobil odgovora. A ker so zmerno (politično) bistremu direktorju najbrž svetovali, da se bo s starostno diskvalifikacijo zapletel, je spremenil argumentacijo in začel Jurija politično diskvalificirati. Čisto direktno, brez diplomatskih okraskov, je povedal, da je problem Jurija njegov “politični pedigre”. Tu pa se seveda spušča na spolzek teren. Juri ni član nobene politične stranke. Če pa je problem njegov nazor, je to najbolj eklatanten dokaz, da javna televizija pod sedanjo oblastjo uveljavlja prastari inštitut “berufsverbota”. Saj si nihče ne dela iluzij, da ni tako. Le da tega nihče ni tako neinteligentno priznal. In zato bo moral nositi posledice. Kot tudi za vse bolj vulgarne politikantske izjave. Denimo, da je Liberalna akademija, ki je protestirala proti takšnim diskvalifikacijam, “med zadnjimi, ki bi jim lahko očitala politično kadrovanje”, ker da je “izpostava tiste politike, ki je več kot desetletje, pa tudi prej, kreirala in politično usmerjala kadrovsko politiko na RTV Slovenija”. Pa saj to je čisto stalinistični besednjak! Javna inštitucija uporablja diskvalifikatorski jezik o civilnodružbenih organizacijah in društvih kot “izpostavah”. Kaj če bi neko drugo vodstvo izjavilo, da je Nova revija “izpostava” politike, ki je čistila javno televizijo?