Medijski watch dog

Iz Večerovega intervjuja s Starino Kosem o stanju na Delu, Magu, Šurlovih očitkih, padcu naklade pri Magu in verodostojnosti Dela:

Zakaj trdite, da je Delo danes bolj neodvisen časopis, kot je bilo leto nazaj?

“Veliko bolj neodvisen je. Lastniki želijo poslovno uspešen, verodostojen, objektiven, nenavijaški osrednji slovenski časopisni medij, ki ima uredništvo na Dunajski 5 in ne na sedežih strank in ministrstev. Zasluga odgovornega urednika pa je, da Delo danes ni ne rdeče ne črno ne belo ne oranžno.”

Ampak časopis je lahko pomemben adut za kapitalske in politične interese. In to je skušnjava vsakega medijskega lastnika.

“Naš interes je dolgoročna poslovna uspešnost medija, ki se lahko zagotovi le pod pogoji, o katerih govorim zgoraj. Lastniki so javno povedali, da želijo rezultate, da pa je osnovna zaveza njihovih časopisov zaveza javnosti. To je tudi osnova uredniška smernica, za katero ima vsak lastnik legitimno in legalno pravico, da jo začrta.”

Vršilec dolžnosti odgovornega urednika Maga Silvester Šurla in njegova novinarska ekipa vam je očitala hude pritiske na uredniško politiko in neposredne zahteve po spremembi vsebin. In v ozadje se postavlja Golobiča.

“To je bil nov udarec, voden iz političnih krogov. Prvo dejstvo je, da mag. Šurla nikoli ni bil urednik Maga. Danilo Slivnik ga je postavil za vršilca dolžnosti, pri čemer je nadzornemu svetu jasno povedal, da ga ne bo imenoval za urednika, ker ne ocenjuje, da lahko uspešno vodi Mag. Drugo dejstvo pa je, da so kasnejši dogodki pokazali, da je imel prav. Zavračam podtikanja o pritiskih. Če je v. d. urednika zahtevo po neodvisni uredniški politiki vzel kot pritisk, se bo verjetno večkrat srečal z enakimi problemi.”

Šurla pravi, da je Magu pod njim rasla naklada.

“Seveda. Vse smo naredili, da Mag spravimo iz rdečih številk v črne. Revijo Več smo opustili in naročnike z vrsto ugodnosti povabili k naročnini na Mag. Tako je Mag dobil tri tisoč naročnikov. Omenjeni je te številke posvojil kot rezultat svojega dela. Kar je čista manipulacija in laž. Želeli smo, da je Mag resen, pluralen časopis, odprt za vse poglede. Ne pa sredstvo za enostranske medijske umore. Pa tudi sicer se mi postavlja vprašanje, ali ni to korupcija, če katerikoli kapital financira časopis za promocijo ene same stranke in za diskvalifikacijo drugih.”

Je Mag s spremembo uredniške ekipe in politike izgubil polovico bralcev?

“Ne. Šurlova ekipa je javno pozivala naročnike, naj Mag odjavijo. Nikjer na svetu si ni mogoče predstavljati, da bi si kdo privoščil kaj takega proti hiši, ki mu daje plačo. In proti kolegom oziroma sodelavcem. Magu naklada spet raste.”

V včerajšnjem intervjuju za Večer je Starina Kosem povedala nekaj krepkih o lovkah premierja, korupciji in klientelizmu v SDS vrstah, pa tudi vlogi Spema in Mediapolisa pri oglaševalskih poslih in Slovenskem tedniku:

Starina Kosmova sicer ne ve, ali se je ustvarjalo podjetja za poliranje javnega mnenja in agencije za zakup medijskega prostora, ki so monopolno razpolagale z oglasi državnih podjetij. “Sem pa od mnogih direktorjev slišala, da jim je bilo naročeno, naj delajo prek Spema in Mediapolisa. Vsa največja državna podjetja oglašujejo v Slovenskem tedniku, in to že v prvi številki, čeprav pred izidom še noben direktor nima popolnoma nobenega zagotovila, za kakšen projekt gre, kakšno branost ima. Vidite, takega projekta, kot je Slovenski tednik, se lahko loti samo prvovrsten politični tajkun, ki ima vsa zagotovila, da bo dobil oglasov za par sto tisoč evrov, kolikor je stroškov s produkcijo in distribucijo tedenskega brezplačnika. Mislim, da v Sloveniji ni tako bogatega gospodarskega tajkuna, ki bi si to lahko privoščil,” je poudarila.

Janša je zavrnil nekatere namige iz intervjuja, ne pa tudi zgornjega. Kot je poročala STA (in kasneje V. Vodušek v osrednjem dnevniku na RTVS), se »v vseh mandatih se dogaja tudi nekaj, kar je v nasprotju z zakonodajo«. Kot so povedali v dnevniku RTVS, je »sodelovanje v komisiji zanikal tudi minister Andrej Bajuk«. Kot povsem neodgovorjena in novinarsko nepokrita so ostale naslednje trditve Kosmove, če ob številnih trditvah o avtokraciji in korupciji v SDS in zlorabi Jožeta Pučnika omenimo le nekatere:

V Slovenskem tedniku, tem krasnem novem medijskem projektu, berem, da kritiziram, napadam nekdanje prijatelje. Pri čemer to leti na famozno mariborsko družino. Z družino Petek nisem nikoli niti prijateljevala niti poslovno sodelovala. Uprla sem se komuniciranju s Petki, Domnom Zavrlom, Darkom Njavrom, raznimi generali in drugimi lobisti, ki so takoj po sestavi vlade začeli krožiti po Sloveniji. To sem Janezu Janši osebno povedala in mu s to temo poslala kar nekaj elektronske pošte.

Lahko pa rečem, da so se pritiski, kaj in komu je treba prodati, od prvega dne naprej stopnjevali. In vedno je bilo, po njihovih besedah, vse usklajeno z vrhom. Ali je to teklo po prijateljskih poteh ali so bili v ozadju tudi premoženjski motivi, težko govorim. Ne želim pa nastopati kot diskvalifikacijsko medijsko sodišče, imenovano Slovenski tednik.

Po direktivi iz političnih vrhov je bila formirana neformalna komisija, ki se je sestajala ob četrtkih pred sejo vlade v vladni palači. To je bila komisija za prodajo deležev Kada in Soda v podjetjih. V njej so sedeli predsednika uprav skladov Tomaž Toplak in Marko Pogačnik, ministra Bajuk in Vizjak, Zvonko Ivanušič in Borut Petek. V takšni sestavi se je potem debatiralo o prodajah deležev Kada in Soda. Povedano mi je bilo, da se na teh srečanjih ne piše zapisnika. Tajnik s kabineta Petek torej ni bil tam, da bi si kaj vestno beležil.

To, da je nekdo star 24 let, ne pomeni nič. Oziroma ustvari še večji problem. Popolnoma neodgovorno je dati takšno moč v roke gospodiču, ki dela vse z sklicevanjem na avtoritete za svojim hrbtom. Odgovornost za izbiro je v rokah predsednika vlade. Stranka, ki je volitve dobila na točki boja proti klientelizmu, si ne more privoščiti, da njen mandatar zaposli v ožjo ekipo sina svojega prijatelja.

V SDS je bila kadrovska komisija, kjer so bili Borut Petek, Dušan Strnad, Tomaž Toplak. Tam se je kadrovalo v nadzorne svete in uprave velike večine podjetij v državni lasti.”

Povzemamo po današnjem zapisu v Večeru.

Janez Jerovšek o dialoškem razlogu, zakaj je izšla številka Dignitas:

»Dialog je potreben, ker smo bili soočeni z neko peticijo 570 novinarjev, ki so trdili, da so cenzurirani in da za tem stoji celo sam predsednik vlade. To je odgovor na to peticijo.«

Janez Jerovšek o 90 odstotkih levih novinarjih, ki zgolj hlinijo dopuščanje drugačnosti:

Janez Jerovšek je dejal, da večina izmed 27 avtorjev, ki so prispevali članke za publikacijo, navedbe peticije zavrača kot neresnične. “Ne da bi se dogovorili, so njihovi zaključki podobni: da v Sloveniji ni pluralnosti medijev že 68 let in da zato večina državljanov niti ne ve, kakšen naj bi sploh bil medijski prostor. Kapital je privatiziral medije tako, da je sedaj ustvarjen monopol, saj kar 91 odstotkov medijev obvladujeta dva lastnika. Ta monopol je levega porekla in preprečuje nastanek medijske pluralnosti.” Jerovšek je dodal, da je večina urednikov slovenskih medijev levo usmerjena in da vzdržujejo vtis pluralnosti z navideznim upoštevanjem mnenj avtorjev nasprotne politične usmeritve. “A če boste natančneje pogledali, boste videli, da so ta mnenja zastopana morda v desetih odstotkih.”

Vinko Vasle o nekredibilnosti peticije, naivnih podpisnikih in Pahorjevem BBCju:

Kot “zadnji udarec” pa je označil dejstvo, da se je “80 odstotkov zaposlenih in urednikov podpisalo pod peticijo, ki sta jo sestavila dva človeka, ki sta vedela, zakaj jo sestavljata in kdo ju pri tem spodbuja”. Vasle je vrgel rokavico tudi predsedniku stranke socialdemokratov (SD) Borutu Pahorju, ki “je v intervjuju za Playboy dejal, da bo iz javne televizije naredil BBC. Zakaj pa se ni potrudil že v času pisem “Dragi Borut, dragi Tone”?”

Vinko Vasle o trajnem prividu cenzure:

“Krajšanje naslovov, popravljanje slovničnih napak, opozarjanje na točnost podatkov in konec koncev tudi opozorila k večji prizadevnosti pri delu…, vse je že cenzura.”

Darka Zvonar Predan o istem prividu:

“Vse, kar se je dogajalo pri Delu in Večeru, tudi povsem običajne odločitve, kakršne uredniki vsak dan sprejemajo v vseh časopisih po svetu, so dobivale prizvok afere, poskusov cenzure, strahovlade nad zaposlenimi…” Zvonar Predanova je zavrnila očitke o uredniških vplivih na Večerove novinarje in dodala, da tudi med avtorji novinarskih besedil dostikrat primanjkuje samokritičnosti: “Prava razprava bi morala teči o tem, ali je v naših medijih dovolj poštenosti v ocenah, profesionalnosti pri navajanju dejstev, zdravorazumskega presojanja.”

O pravem izhodu iz stiske:

“Edini izhod je nov desno ali konservativno usmerjeni dnevnik, ki bo pokril ljudi, ki nimajo svojega medija,” je dejal Jerovšek.

Izšla je posebna izdaja revije Dignitas, Medijska in človekova (ne)svoboda, v kateri večina avtorjev obravnava vprašanje medijske pluralnosti v Sloveniji. Napovedali smo, da bo deležna bistveno več pozornosti, kot denimo zbornik Liberalne akademije, ki je bil medijsko bojkotiran. Govorili smo o lakmusovem papirju. In zgodilo se je. Seveda, Peter Jambrek, Janez Jerovšek in Andrej Aplenc, če omenimo le nekatere, so pač iz prave stranke in politične linije.

Čeprav smo pričakovali nekoliko večjo bero, tudi omenjena ni zanemarljiva. Za razliko od zbornika LA smo bili deležni poročila STA. Še isti dan, 26. marca 2008, smo slišali (vsaj) napoved in dve izseka izjav v radijskih poročilih na RA Slovenija ob 15.30. Prireditev je bila zvečer, tako da ni izostala napoved v sliki, intervjuju in besedi niti v osrednjem dnevniku RTVS, še daljši prispevek pa je bil v Odmevih istega dne. Jasno, dogodek si zasluži dvakratno pozornost znotraj treh ur.

Delo je o dogodku poročalo takole, še pred tem se je branja dotaknil odgovorni urednik v svoji kolumni. Večer je isti dan poročal po STA, danes pa je objavil še daljše poročilo. Dva najmanj enakovredna dogodka (zbornik LA in zbornik Zavoda za oživitev civilne družbe, za katerim operativno stoji Nova revija) sta bila povsem različno medijsko obravnavana. Bizarno pri tem je, da je slednji nastal očitno po neuspelem projektu medijskega prevzema v režiji Janeza Janše (kar je na okrogli mizi skoraj s temi besedami obžalovala Darka Z. Predan). Posebna številka revije Dignitas pred letom ali dvema pač ne bi imela razloga iziti. Pred tem Nova revija in Zavod več kot tri leta nista čutila kake potrebe izrekati se o tem, da potrebujemo nov časopis in dnevnik (P. Jambrek), saj so skoraj vsi bili »njihovi«. In tudi zdaj ni slabo, zelo težko bi govorili o bojkotu, prej nasprotno!

Za pokušino še povezava na članek iz zbornika izpod peresa Igorja Kršinarja.

Sodna obravnava pred ljubljanskim delovnim sodiščem v sporu med novinarjem Matijem Grahom in časopisno hišo Delo se je včeraj nadaljevala z zaslišanjem prič. Urednik zunanje redakcije Stojan Žitko, nekdanji odgovorni urednik Peter Jančič in nekdanji predsednik uprave Dela Danilo Slivnik so v več ur trajajoči razpravi predstavili razloge, zaradi katerih je bilo Grahovo delo ocenjeno negativno in je bil Grah posledično odpoklican z mesta dopisnika iz Avstrije.

Celoten članek v Dnevniku. In česa je kriv Grah? Nekooperativnosti:

Poglavitni očitek je, da ni navezal stikov z veleposlanikom Republike Slovenije na Dunaju Ernestom Petričem in da je bil “nekooperativen”. Kot je bilo razumeti, bi moral po njihovem prepričanju dopisnik Dela za pridobitev pozitivne ocene “kooperirati” s predstavnikom izvršne oblasti v tujini.

Na kaj spominja nekooperativnost? Na državotvornost. Na sproščenost. Na prepuščenost biti-orodje. Na uravnoteženost. Ja, le eden izmed lebdečih in neujemljivih označevalcev slovenske medijske pomladi.

O tem, da Franco Juri ni primeren za kulturnega urednika na TV Koper – Capodistria smo že pisali (1, 2, 3). Argumenta sta dva: prvi je bil, da je prestar, drugi je bil, da je politične pasme. V današnji kolumni Vlado Miheljak izpelje tovrstno stališče ad absurdum.

Celoten članek v Dnevniku in odlomek:

Seveda se je Juri takoj pritožil v uradnem dopisu generalnemu direktorju, saj “starostna” diskvalifikacija pomeni kršenje delovne zakonodaje. Na uradni dopis do današnjega dne ni dobil odgovora. A ker so zmerno (politično) bistremu direktorju najbrž svetovali, da se bo s starostno diskvalifikacijo zapletel, je spremenil argumentacijo in začel Jurija politično diskvalificirati. Čisto direktno, brez diplomatskih okraskov, je povedal, da je problem Jurija njegov “politični pedigre”. Tu pa se seveda spušča na spolzek teren. Juri ni član nobene politične stranke. Če pa je problem njegov nazor, je to najbolj eklatanten dokaz, da javna televizija pod sedanjo oblastjo uveljavlja prastari inštitut “berufsverbota”. Saj si nihče ne dela iluzij, da ni tako. Le da tega nihče ni tako neinteligentno priznal. In zato bo moral nositi posledice. Kot tudi za vse bolj vulgarne politikantske izjave. Denimo, da je Liberalna akademija, ki je protestirala proti takšnim diskvalifikacijam, “med zadnjimi, ki bi jim lahko očitala politično kadrovanje”, ker da je “izpostava tiste politike, ki je več kot desetletje, pa tudi prej, kreirala in politično usmerjala kadrovsko politiko na RTV Slovenija”. Pa saj to je čisto stalinistični besednjak! Javna inštitucija uporablja diskvalifikatorski jezik o civilnodružbenih organizacijah in društvih kot “izpostavah”. Kaj če bi neko drugo vodstvo izjavilo, da je Nova revija “izpostava” politike, ki je čistila javno televizijo?

Danes je Žurnal24 razgrnil manipulacijo s svojo spletno anketo:

Devetega marca smo na naši spletni strani zurnal24.si objavili anketo z vprašanjem: “Spor Janša–Starina Kosem: Kdo ima v medsebojnem sporu prav?” Pri pregledu rezultatov ankete smo naslednji dan ugotovili, da je Janez Janša dobil kar 115.850 glasov. Sum, da je nekdo anketo zlorabil, so nam potrdili skrbniki naše spletne strani, avstrijsko podjetje Netconomy, ki je tudi odkrilo krivca – za manipulacijo je kriv računalnik, v omrežje prijavljen prek domene v lasti Slovenske demokratske stranke (SDS).

Medtem ko je o tem poročala 24ur.com, pa tudi SIOL in Delo.si, so se prvopoklicani novinarji na STA odločili, da o tem ne napišejo niti stavka. Četudi so iz SDS priznali svoje postopanje. Nekaj podobnega se je zgodilo v današnjem dnevniku RTV Slovenija: konkurenčni dnevnik POP TV je o novici poročal, medtem ko je nacionalka raje v zameno naredila prispevek o tem, kako je Starina Kosem – taista oseba, ki je tako grdo izgubila v režirani anketi - domnevno koruptivno sebi kupila luksuzno stanovanje na Obali. Namesto zgodbe o (s strani povzročitelja priznani) manipulaciji v škodo Kosmovi torej neka druga (morebitna) manipulacija njej v škodo.

Ko smo že pri prispevku Mateja Hlebša v dnevniku RTVS: novinar je pozabil povedati, kdo je avtor zgodbe v Slovenskem tedniku, na katerega se sklicuje. Novo ime med psevdonimi je to: Boris Krajnc. Bosta obe novinarski združenji, DNS in ZNP, varuha novinarskih načel, ukrepali? Psevdonimi in Slovenski tednik sicer že po sebi izjemno dvigujeta kredibilnost RTVS…

Poročali smo že o razlogih vodstva RTV, zaradi katerih je Franco Juri neprimeren kandidat – to je njegov »politični pedigre«. Danes se je Juri naslovil na medije z odgovorom:

Spet politična (ne)oporečnost posameznikov?

O IZJAVI GENERALNEGA DIREKTORJA RTVSLO ANTONA GUZEJA

Odgovor generalnega direktorja Antona Guzeja na moje javno objavljeno pismo, ki sem ga njemu januarja letos osebno naslovil dvakrat, prvič po priporočeni pošiljki,- ne da bi od generalnega direktorja dobil odgovora- dokazuje, da se je vodstvo RTVSLO, v primeru moje (meni s strani koprskega vodstva vztrajno predlagane in, po zagotovilih le-tega , predlagane tudi generalnemu direktorju ) zaposlitve na mesto kulturnega urednika italijanskega programa TV Koper-Capodistria, (objavljen na STA 21.marca) odločilo in ravnalo politično. Guzejeve besede so jasne: za njega sem oseba »s političnim pedigrejem«. To pove vse o pravih motivih zavrnitve neformalnega predloga, s katerim sta ga pred njegovim prihodom v Koper, 17. januarja, obvestila namestnik generalnega direktorja za italijanski program RTV Koper in odgovorni urednik. Gospod Guzej se očitno zaveda spornosti njegove prve domnevne motivacije zavrnitve, to je moja starost. Zato se je tokrat odločil za razgrnitev pravega razloga zavrnitve koprskega predloga, ki je političen. In to kljub dejstvu, da že 12 let ne pripadam nobeni stranki. V izjavi o mojem »političnem pedigrejem« gre torej za klasičen namig o politično-moralni (ne)oporečnosti potencialnega kandidata za določeno delovno mesto na podlagi njegovega prepričanja .

Če kdo torej politizira vprašanje moje zaposlitve oziroma njene zavrnitve, je to generalni direktor RTVSLO ali tisti, ki so mu to nehvaležno odločitev morebiti svetovali.

Franco Juri, samostojni novinar

Koper, 25.03.2008

Nekdanji v. d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla toži upravo Dela zaradi po njegovem nezakonite premestitve v Total tedna.

Šurla sodišču tako predlaga, da delodajalcu naroči razporeditev na prejšnje delovno mesto. Meni namreč, da je bil namen premestitve njegovo discipliniranje, ker se ni hotel podrediti željam novih lastnikov Dela.

V tožbi je Šurla še zapisal, da je po vrnitvi z dopusta 30. januarja od predsednika uprave Dela dobil obvestilo o kršenju obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki se je nanašalo na njegove interne zapise o stanju na Magu, ki jih je objavil med dopustom.

Povzeto po MMC RTVS.

Kaj imata skupnega ediciji Dialogov s 150 stranmi teme o medijski cenzuri (7-8, 2007)  in knjiga »In temu pravite medijski trg?« Tole: obe sta bili medijsko prezrti (ali prezirani). O Dialogih je poročal le Večer, o knjigi Brankice Petković in Sandre B. Hrvatin je poročala le Vest (no, zasledili smo še poročilo RTVS, ki so ga namesto v napovedane Odmeve vtaknili naslednji dan med poročila ob 13.uri). Čeprav je slednja knjiga gostovala na treh tiskovnih konferencah v zadnjem mesecu, v Mariboru, Kopru in Ljubljani, je molk ob njej več kot značilen! In temu pravite medijski trg?

Kaj imata skupnega zbornik Liberalne akademije »Pet minut demokracije« in zbornik Nove revije »Medijska in človekova (ne)svoboda«? Tole: oba vsebujeta več kot 400 strani, oba sta zbrala okoli 25 in več avtorjev in oba se dotikata ocene stanja demokracije in medijev v Sloveniji. Razlika med njima? Tale: zbornik Liberalne akademije podaja generalno oceno aktualne oblasti in situacije, hkrati je izšel še v angleškem jeziku, zbornik Nove revije podaja predvsem oceno medijev.

Napovedujemo pa še eno morebitno razliko: če je bil zbornik Liberalne akademije navzlic odličnim referencam avtorjev medijsko totalno zignoriran, vključno s tiskovno konferenco, na kateri ni bilo ne STA, Dela, Večera, Primorskih novic (…), medtem ko je RTVS svoj 10 sekundni prispevek video posnetek stlačila v Odmeve,  bomo z zanimanjem prešteli medijske odmeve na konferenci Nove revije, ki se bo zgodila jutri. Novinarski in medijski zapisi nam bodo nekaj povedali o stanju medijske svobode v Sloveniji glede na dejstvo, da velja Nova revija za intelektualni krog aktualne oblasti in deluje z njo v sožitju. Nekaj nam bo povedala tudi o generalni tezi iz zbornika, ki govori o medijski svobodi.

Delo.si objavlja  še nekaj mnenj o obisku IPI v Sloveniji. Za pokušino mnenje Majde Širca iz stranke Zares:

Če bi obstajal konstruktiven in odprt dialog med politiko, stroko in državljani, potem ne bi imeli referenduma o RTVS, poznavalce ne bi diskvalificirali v t. i. stroko, tujim novinarjem ne bi polagali zmanipuliranih informacij pred prag njihovih hotelskih sob, detektivi ne bi zasledovali odpuščenih novinark, State Department nas bi hvalil, predsednik vlade medijev ne bi obtoževal in jih razumel kot orožje, minister jih ne bi strašil z vojno in novinarji bi svobodno podpisovali svoje tekste, ne pa peticije.

O obisku IPI v Ljubljani, o zaprepadenosti zaradi kazenske ovadbe s strani podpornikov Janeza Janše in politični razklanosti medijskega sektorja piše avstrijski der Standard:

21. 03. 2008

Druck auf Sloweniens Medien

“Bestürzung” bei IPI-Delegation in Ljubljana

Eine Delegation des Internationalen Presse-Instituts (IPI) hat bei einem Informationsbesuch in Ljubljana Probleme in der slowenischen Medienlandschaft festgestellt. Das größte davon sei die politische Gespaltenheit des slowenischen Mediensektors, sagte IPI-Direktor David Dadge. “Bestürzt” zeigte sich Dadge über die von Anhängern des konservativen Ministerpräsidenten Janez Jansa eingebrachte Strafanzeige gegen die 571 Unterzeichner einer Journalistenpetition gegen Zensur.

Ein offener Brief des Zeitungsjournalisten Blaz Zgaga an 300 Adressen im In- und EU-Ausland hatte im Herbst einen Journalistenprotest gegen die Einschränkung der Medienfreiheit ausgelöst. Rund ein Viertel der slowenischen Journalisten unterzeichnete den Brief, in dem der Ministerpräsident persönlich der Einschränkung der Medienfreiheit beschuldigt wird.

Tatsächlich gab es seit dem Amtsantritt der Mitte-Rechts-Regierung Jansas im Jahr 2004 zahlreiche Fälle von Journalisten, die abgesetzt, mit Schreibverboten belegt oder deren regierungskritische Artikel von Vorgesetzten zensuriert wurden. (APA/DER STANDARD; Printausgabe, 22:723:724.3.2008)

Današnji sočni zapis odgovornega urednika Dela Janeza Markeša o kruti ofenzivi vladajoče politike proti medijem, njeni oglaševalski »politiki« in morebitnih ambicijah Petra Jambreka:

Protitajkunska revolucija predsednika vlade je imela namen dokazati nasprotno, da medije obvladuje sumljivi kapital, in ne vlada, pri tem pa je v nekaj (za arhiv zgodovine slovenske demokracije kar antoloških) govorih omenil tudi Delo. Žrtve vojne, ki jo je začel, so bili spet novinarji, saj jim je, verjetno izhajajoč iz lastne prakse, odrekel temeljno pravico do nepristranosti in profesionalne poštenosti. Za prihodnost avtonomnega novinarstva in za debatni poligon je ustvaril razmere, ki so v redu demokracije komaj še vzdržne, saj je svojim nasprotnikom nastavil sladko vabo, da medije tako kakor on razumejo kot orožje.

V nižanju standardov in pri diskvalifikacijah se je, kot je videti, vodila aktivna dejavnost. Kakor je ta teden razkril tednik Mag, je član vladnega kabineta koordiniral oglaševalsko politiko, in postavljen je sum, da je tako stimuliral medije, ki so diskvalificirali ljudi, ki vladi niso bili povšeči.

Izsledki teh povezav pojasnjujejo razmerje med oglaševanjem in diskvalifikacijo na primer pri Demokraciji ali pri portalu Bojana Požarja. Na drugi, intelektualni strani te vladne palice, je luč javnosti ugledala posebna številka revije Dignitas, s kritičnim naslovom Medijska in človekova (ne)svoboda. Na koncu številnih, tudi kakovostnih tekstov, je v obliki povzetka tezo postavil Peter Jambrek.

(Continued)

STA je včeraj zvečer vendarle povzela pismo Franca Jurija in za mnenje takoj povprašala Antona Guzeja. Rezultat? O lastni manipulaciji nič, pač pa je Juri zanjo oseba s političnim pedigrejem, njegovo ravnanja in ravnanje Liberalne akademije pa politizacija. Celotna vest STA, ki se zaenkrat ni uspela prebiti v vidnejše medije:

21. 3. (STA) - Franco Juri je na medije naslovil pismo, ki naj bi dokazovalo, da je generalni direktor RTVS Anton Guzej dobil predlog za njegovo zaposlitev. Z RTVS pa so sporočili, da izpostavljanje enega primera nezaposlitve, “v tem primeru Jurija kot osebe s političnim pedigrejem, pomeni nov poskus politizacije javnega zavoda za potrebe dnevne politike”. 

V pismu, ki naj bi ga samostojni novinar Juri Guzeju poslal 19. januarja, so navedeni pogovori, ki naj bi jih imel Juri z vodstvom RTV Koper-Capodistria in naj bi med drugim dokazovali, da je Guzej dobil predlog za njegovo zaposlitev. 

Tako je Juri v pismu med drugim zapisal, da sta mu odgovorni urednik in namestnik generalnega direktorja po pogovoru, ki sta ga imela z Guzejem o novih delovnih mestih v italijanskem programu RTV Koper-Capodistria, razložila, da so njegove možnosti zaposlitve, o kateri so se pogovarjali, izredno majhne oziroma nične, ker njegova starost menda ne ustreza kadrovsko-generacijskim smernicam RTV Slovenija. 

Generalni direktor Anton Guzej je v odgovoru na Jurijevo pismo zapisal, da se z Jurijem ni nikoli pogovarjal o zaposlitvi, predloga koprskega regionalnega centra za njegovo zaposlitev pa tudi ni nikoli prejel. Kot je zapisal, je vso komunikacijo z njim imel regionalni center Koper-Capodistria. 

Guzej pojasnjuje, da na RTV vsak mesec prihajajo številne prošnje za zaposlitev. Zaposlitve si po njegovih besedah želi več sto honorarnih sodelavcev, dejansko pa se jih zaposli izredno malo, saj se RTV Slovenija ubada s prevelikim številom zaposlenih. 

Izpostavljanje enega domnevnega primera zaposlitve, “v tem primeru Jurija kot osebe s političnim pedigrejem, ob tem, da čaka na zaposlitev na RTV več kot sto sodelavcev”, vidi Guzej kot “nov poskus politizacije javnega zavoda za potrebe dnevne politike”. Slednje pa, kot navaja, ostro zavrača. 

Predsednik Društva novinarjev in publicistov Peter Jančič prve ugotovitve dvodnevnega obiska Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) vidi kot sporočilo, da je treba tisto, kar trdiš, dokazati. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž pa meni, da je IPI pritrdil vsem njihovim trditvam.Po mnenju Jančiča je ključno sporočilo prvih ugotovitev IPI ta, da je treba tisto, kar trdiš, preveriti in dokazati. “To je treba posebej narediti takrat, ko izrekaš ostre obsodbe,” pravi Jančič. Kar je v teh dneh počel IPI v Sloveniji, bi lahko zato po Jančičevem mnenju “že zdavnaj naredili sami”, in za to ne bi potrebovali “nobene pomoči iz tujine”.

Jančič s tem, kot pravi, ne trdi, da pritiski na medije v Sloveniji ne obstajajo - ti so po njegovem vedno bili in bodo -, poudarja pa, da so tisti, ki govorijo o pritiskih, dolžni navesti konkretne primere zanje, drugače jih ni mogoče preveriti. “Kolikor je meni znano, v zadnjih dveh letih pred častnim razsodiščem Društva novinarjev Slovenije ni bilo niti enega tovrstnega postopka,” je povedal Jančič.

“Da nekdo trdi, da se pritiski dogajajo, istočasno pa ne predloži niti enega dokaza ali ne sproži nobenega postopka, je neodgovorno oziroma celo sramotno za novinarsko skupnost,” pravi Jančič. Splošna ugotovitev, da pritiski obstajajo, po njegovem novinarjev še ne opravičuje, da govorijo na splošno o pritiskih. “Navedbe je treba utemeljiti z dejstvi,” dodaja.

Predsednik Društva novinarjev Gregor Repovž je ocenil, da se ugotovitve IPI v veliki meri “pokrivajo z njihovimi stališči”. Ugotovitve po njegovem namreč poudarjajo odsotnost dialoga, na kar v društvu opozarjajo že od leta 2005. “Takrat so bila prekinjena vsakršna pogajanja in predstavitve stališč. Upam, da bo do tega dialoga zopet prišlo, če ne s to, pa s katero drugo vlado,” je dejal Repovž.

Drugo pomembno opozorilo, ki ga je dala IPI, je po Repovževih navedbah ugotovitev, da se skuša pri nas vseskozi prikazovati, da gre pri opozorilih na pritiske, za neke ideološke spopade, in da se skuša s tem novinarje diskreditirati.

Na vprašanje, ali je IPI po njegovem pritrdila navedbam, da prihaja do pritiskov na novinarje, je Repovž odgovoril, da takšne potrditve niti ne potrebuje. Po njegovem so namreč ti pritiski že tako ali tako dovolj transparentni. Prepričan pa je tudi, da pri obisku nasploh ni šlo za to. “Namen obiska IPI v Sloveniji je bil predvsem, da ugotovijo, kaj je mogoče narediti, da bi se stvari začele izboljševati,” je dejal Repovž.

Repovž se na koncu pridružuje pozivom, naj politika vzpostavi normalne odnose in okolje, da bodo lahko novinarji nemoteno delali. “Seveda pa je tudi na nas novinarjih, da poskrbimo za kakovostno novinarstvo,” dodaja.

Kot je znano, je IPI v četrtek ob koncu obiska v Sloveniji predstavil prve ugotovitve pogovorov, ki jih je imel s predstavniki medijev in politike. Med svojim nastopom so se njegovi predstavniki izogibali mnenjskim sodbam, ali v Sloveniji obstajajo pritiski politike na novinarje ali ne, so pa opozorili, da v Sloveniji med novinarji samimi ter med novinarji in politiko primanjkuje dialoga.

Takšna je vestička STA, povzeta po Delo.si v za STA pomenljivem vrstnem redu. Drugi mediji ne povzemajo.

LJUBLJANA - Liberalna akademija (LA) je v izjavi vodstvo RTV Slovenija (RTVS) opozorila, da deluje politično motivirano, ker aktivno preprečuje zaposlitev znanega karikaturista in uveljavljenega novinarja Franca Jurija na mesto urednika za kulturo na RTV Koper-Capodistria.

Z RTVS so sporočili, da politične pritiske predstavnikov LA ostro zavračajo. Generalni direktor Anton Guzej pa, kot navajajo, tudi ni dobil nobenega predloga za zaposlitev.

Franco Juri na to odgovarja, da je vodstvo RTVS, ko je izvedelo, da vodstvo RTV Koper-Capodistria za urednika predlaga njega, preprečilo, da bi bil razpis tudi uradno sprožen. V LA so zgroženi tudi nad tem, da je, kar nam je potrdil tudi Juri, Anton Guzej vodstvu RTV Koper-Capodistria “neformalno” odsvetoval, da bi se s Francom Jurijem pogovarjali o omenjeni zaposlitvi, saj naj bi bil 51-letni Juri “prestar”.

Takšen je zapis v današnjem Dnevniku.

Zgodba je naslednja. Po tistem, ko se je Liberalna akademija naslovila na javnost »ob verodostojnih navedbah (objavljenih v nekaterih časopisih), iz katerih je razvidno, da je generalni direktor RTV Slovenija »neformalno« odsvetoval vodstvu RTV Koper-Capodistria, da bi se s Francom Jurijem pogovarjalo o omenjeni zaposlitvi, češ da naj bi bil 51-letni Juri »prestar««, je STA poskrbela za nevtraliziran zapis: tule v Siolovem povzetku. Navedbe LA je torej »preverila« pri vodstvu RTVS, ne pa tudi pri Francu Juriju.

Vodstvo RTVS je storilo dvoje: povsem nedopustno je kot javni zavod napadlo LA in ga obtožilo političnih pritiskov in »poskusa blatenja«, hkrati pa dajalo politične ocene o domnevni neprimernosti LA za presojo, ker je menda izpostava tiste politike, ki je desetletja kadrovsko obvladovala RTVS.

Drugič: vodstvo RTVS trdi, da na naslov generalnega direktorja Antona Guzeja ni bil poslan noben predlog za zaposlitev in da se predvideva zaposlitev enega delavca za nedoločen čas v informativnem programu televizije. Na takšno stališče je včeraj medijem že odgovoril Franco Juri, ki pa ga do tega trenutka, z izjemo zgornjega Dnevnika, noben medij (tudi STA ne) ni povzel:

(20. 3. 2008) V zvezi z izjavo Liberalne Akademije in odzivom vodstva RTV o moji nesojeni (onemogočeni) zaposlitvi v italijanskem programu TV Koper-Capodistria oziroma kandidaturi na mesto kulturnega urednika ( na pobudo in na predlog samega vodstva RTV Koper-Capodistria, ki sem ga, po dolgem in tehtnem premisleku, sprejel) želim pojasniti nekatera dejstva, ki so sicer vsem zaposlenim v navedeni ustanovi, v Kopru, dobro znana. O tem sem že spregovoril v intervjuju, ki ga je objavil časopis študentov Univerze na Primorskem Kažin.

Priloženo pismo (kjer je natančno navedeno, kar se je dogajalo v zvezi s predlogom o moji zaposlitvi), sem 19. januarja 2008 ob 11.46 priporočeno poslal generalnemu direktorju RTVSLO gospodu Antonu Guzeju. Ker na pismo g. Guzej ni odgovoril, sem mu dopis vnovič poslal teden kasneje po elektronski pošti. Pismo je zelo jasno, a na jasno (in mislim ne-žaljivo) zastavljena vprašanja niti tokrat nisem dobil odgovora. Faksimile pisma sem po elektronski pošti, v vednost, poslal tudi Antoniu Roccu (namestniku generalnega direktorja za italijanski program RTV Koper-Capodistria) in Robertu Apolloniu (odgovornemu uredniku italijanskega programa TV Koper-Capodistria).

Zaradi odziva vodstva RTV na korektno in utemeljeno izjavo LA sem primoran navedeno pismo posredovati javnosti. O “resničnosti” trditev vodstva RTV pa naj presodijo in -če si upajo - spregovorijo tisti, ki vedo kako so se stvari resnično odvijale.

V prilogi pošiljam tudi potrdilo Pošte Slovenije o oddaji pošiljke (pismo Antonu Guzeju).

Franco Juri

svobodni novinar, Koper

Prilogi oziroma dokaza Jurija objavljamo (1, 2). Kot vse kaže, je vodstvo RTV Koper Jurija povabilo za urednika, česar Guzej ni odobril in je za ta namen celo umaknil razpis. Dokumentacija jasno dokazuje pogovore in pojasnjuje zgodbo ter postavlja na laž vodstvo RTVS v njenem pojasnilu, hkrati pa naredi za verodostojno Jurijevo zgodbo. Toda ne le, da STA ni objavila novinarjevega demantija, tudi mediji ne poročajo o zapletu (npr. današnje in včerajšnje Delo, Večer, RTVS), ki meče izjemno slabo luč na vodstvo RTVS in dokazuje njegovo manipulacijo in laganje. Presenetljivo pa smo danes zasledili vestičko v današnjih Slovenskih novicah:

Politično delovanje RTV?

Ljubljana, 20. marca (STA) – Izvršni odbor Liberalne akademije obtožuje vodstvo RTV Slovenija politično motiviranega delovanja, ker po njihovem mnenju aktivno preprečuje zaposlitev Franca Jurija na RTV Koper-Capodistria. V RTV ostro zavračajo politične pritiske predstavnikov LA in dodajajo, da generalni direktor Anton Guzej ni dobil nobenega predloga za zaposlitev.

Delegacija Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) je v Slovenijo prišla na pogovore s predstavniki medijev in politike. Razlog obiska je novinarska peticija o vplivu države na slovenske medije, pod katero se je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Direktor inštituta David Dadge je za največji problem označil predvsem pomanjkanje dialoga, ker “nihče ne govori z nikomer”. “Vsak, s katerim smo govorili med našim obiskom, meni, da je nekaj narobe, vendar pa se nihče ne pogovarja preko te politične oz. medijske razdeljenosti”. Vsi trije člani delegacije IPI so se sicer vztrajno izogibali mnenjskim sodbam, ali v Sloveniji obstajajo pritiski politike na novinarje, vendar pa je Pavol Mudry iz slovaške tiskovne agencije Sita posredno nakazal, kaj si misli. “Mediji in politiki ne morejo imeti prijateljskih odnosov, ampak morajo imeti poštene odnose. Moj občutek pa je, da v Sloveniji ti odnosi niso pošteni,” je dejal Mudry. V IPI so zgroženi nad dejstvom, da podpisnikom peticije grozi kazenska ovadba zaradi sramotenja države. Izrazili so upanje, da tožilstvo postopka ne bo začelo.

Zgornje beremo na portalu Vest, povzeto tudi v sliki. Večkrat najavljani obisk je pustil nekaj grenkobe, verjetno zaradi pretiranih pričakovanj. IPI je ves čas podpiral peticijo in njene podpisnike, zahteval ustanovitev medijske komisije in obljubljal svojo, zdaj pa se je zadovoljil z mehko in nekam abstraktno presojo, da pogreša medijski dialog med slovenskimi akterji in ugotovitvijo, da so vsi med sabo skregani. Veliko premalo. Idejo o medijski komisiji sicer podpira, a se mu trenutek ne zdi pravi, pa tudi sam, kot kaže, nima prevelike želje pri tem sodelovati. Vprašanje je torej, kakšne učinke je njegov postanek pri nas sprožil. Jasno je bilo le sporočilo, znano že poprej, da je vložena ovadba proti podpisnikom peticije, ki jo je vložila skupina državljanov, sicer pretežno članov SDS, nesmiselna oblika pritiska nanje.

Kako so poročali o obisku? Sicer brez komentarjev takole: portal Delo.si, portal Dnevnik.si, današnji Dnevnik, današnje Delo, portal RTVS, pa tudi včerajšnji osrednji dnevnik RTVS. V glavnem brez posebnosti. Edinole Večer je danes ostal prazen.

Primorska verzija Žurnala24 je 13. marca na naslovnici citirala izjavo koprskega župana Borisa Popoviča:

Barbara Verdnik je obremenjena, glede na njeno zavajanje javnosti in na temelju vprašanj, ki nam jih postavlja, je psihič, in punca je očitno že tako zašla, da potrebuje pomoč strokovnjakov.

Slika izjave je tukaj. Seveda ni prvič, da novinarka Žurnala24 piše o nečednostih pri prodaji zemljišč v koprski občini, kot denimo na Razgledih. In tudi ni prvič, da Popovič brez zadržkov obračunava z novinarji in še zlasti z velikim veseljem z novinarkami (1 in 2).

Vendar je to pot šikaniranje novinarke ostalo nezapaženo. Če je logika politika in podpornika g. Janše jasna, namreč v žuganju in obračunavanju z novinarji, diskvalifikaciji in smešenju, je logika molka nevarna in zgovorna po sebi. Ob Petri Vidrih in Eugeniji Carl je Barbara Verdnik zdaj že tretja žrtev političnega ustrahovanja.

Zadnja izdaja Delovega tednika Mag, ki je razkril povezave med vplivno mariborsko družino Petek, vlado, gospodarstvom, mediji in trženjem, je včeraj že v dopoldanskih urah dvignila precej prahu. Izkazalo se je namreč, da šušljanja o štajerski politično-gospodarski navezi, ki so se v zadnjih treh letih občasno pojavljala v javnosti, kljub poskusom odvračanja pozornosti držijo. Pri tem imajo precejšnjo vlogo podjetja, ki so v lasti članov družine, med katerimi prednjačita podjetje Klima Petek in igralniško podjetje Astraea.

Mag je izpostavil vlogo družine Petek, ki naj bi prek mlajšega sina Boruta Petka, donedavna svetovalca v kabinetu Janeza Janše, »pomagala« kadrovati. Pri tem je treba dodati, da je Petek ob imenovanju imel samo 21 let. Tednik je razkrili številne povezave, ki po državnih in paradržavnih organih – kot so ministrstvo za gospodarstvo, Kad in Sod – segajo v številna podjetja, v katerih ima država pomembne deleže. Po pisanju Maga so ključne položaje v energetiki po družini Petek zasedli član uprave Petrola Boštjan Napast, direktor Geoplina Alojz Stana ter direktor Dravskih elektrarn Maribor in Holdinga slovenskih elektrarn Damijan Koletnik.

Članek iz Dela (tudi na temle mestu), ki najavlja daljši raziskovalni zapis v Magu, je sicer hvalevredni podvig, ki ga na tem mestu ne želimo komentirati. Bolj zanimivo se nam zdi naslednje vprašanje: kako je mogoče, da slovenski mediji od leta 2004 niso opazili, da 21 letna desna roka Janeza Janše, ki je bila po vseh številnih indicih vpeta v različna kadriranja, počne tisto, kar razgrinja članek? Z redkimi izjemami, kakršna je Mladina (glej denimo tale članek) se je Janševa hobotnica medijsko razodele šele zdaj, nekako po aferah kontrolnega stolpa in čiste lopate. Četudi se na ravni dogodenega nič ni spremenilo.

Samo dve brani sta možni: bodisi nič od napisanega ni res. Bodisi so mediji pač morali molčati.

Takole zveni današnji Delov članek, vsaj v odlomku:

Je I feel Slovenia lahko naslov članka?

Inšpektorat je torej v podobnih, če že ne enakih primerih ravnal drugače, v Delovem pa priznal, da za postopke ugotavljanja prekrška ni imel pravne osnove (pustimo ob strani, da se je s to ugotovitvijo tudi »izognil« nadaljnji vsebinski obravnavi domnevanega prekrška). Na inšpektorat smo seveda naslovili nekaj vprašanj, ki jih oba primera sprožata. Prav tako smo se z vprašanji obrnili na sektor za slovenski jezik, ki je bil v primeru Dela pobudnik sprožitve postopka. Med drugim smo zadnjega vprašali, ali bi šlo tudi v primeru, če bi bil naslov članka ali kolumne I feel Slovenia, za kršitev zakona o medijih. Inšpektorat obljublja odgovore v zakonskem roku.

Ženja Leiler postavlja dobro poanto: kaj storiti, ko vas predpisi neracionalno oglobijo, hkrati pa so nekonsistentni in protislovni, bodisi v primeru Marka Crnkoviča ali pa v Delu, kjer so imeli podobno težavo?

Dve poanti na metanivoju. Prvo nam je zaupala novinarka: Je »I feel Slovenia« lahko naslov članka? Druga poanta: je podnaslov njenega članka lahko Je I feel Slovenia lahko naslov članka?

Ne le, da je Zgaga v svojem prispevku za zbornik »Pet minut demokracije« Večeru dejal lahko noč, temveč je dal tudi dokončno slovo. Kot smo izvedeli, je namreč prejšni teden na Večeru podal odpoved.

Spomnimo, da je Zgaga eden izmed pobudnikov peticije in da je dokazoval primere cenzure v svoji hiši, njegove ocene stanja pa so citirali številni tuji mediji.

Ob najavi IPI, zapisu v Standardu je spodaj še zapis v die Presse. Slovenski mediji – nič. Spomnimo, da je IPI že lani jeseni zahtevala ustanovitev medijske komisije:

IPI schickt Pressefreiheit-Mission nach Slowenien

18.03.2008 | 16:11

Ministerpräsident Janez Jansa wird vorgeworfen, kritische Inhalte zu zensieren. Eine Delegation will mit Spitzenpolitikern über den politischen Druck auf die Medienfreiheit diskutieren.

Celoten članek.

Čeprav smo na tem blogu trdili, da predsednik države Danilo Türk ni niti najmanj pojasnil, v čem naj bi bil nemški tednik Spiegel »nekorekten« v intervjuju z njim, kot so se izrazili v njegovem uradu, zdaj pričakujemo, da bo z enako vnemo taisti urad demantiral tudi zapis v zadnji številki Slovenskega tednika. V članku o sporu na relaciji predsednik-Spiegel se namreč trdi, da je Spiegel potvoril izjave o medijski svobodi in izbrisanih, da je peticija 571 novinarje del razprave (in ne protesta) ter sploh poskrbel za »toliko bolj mučen udarec iz nepričakovane strani. Od tam, kjer bi ga najmanj pričakovali – iz Nemčije.«

»Izkrivljena podoba v nemškem ogledalu«, kot se glasi članek v tedniku izpod peresa Jerneja Novaka (ugibali smo že, če je to psevdonim, in ne edini), torej sploh ne pojasni, v čem naj bi Spiegel zlorabil predsednikove besede. Da je politično zlorabljen v Slovenskem tedniku, pa ga ne bo motilo?

Tu je še dodaten razlog za skrb nad tem, kakšne nivoje korektnosti do sebe bo urad predsednika dopustil. Kot poroča Delo.si, je predsednik stranke Lipa Sašo Peče namreč na Komisijo za preprečevanje korupcije naslovil prošnjo za obravnavo domnevno spornega financiranja »politično kontaminiranega medija Slovenski tednik«.

Medtem ko slovenski mediji zaenkrat molčijo, o delegaciji IPI poroča avstrijski der Standard:

IPI schickt Pressefreiheit-Mission nach Slowenien

Gespräche mit Medien und Spitzenpolitikern über politischen Druck auf Medienfreiheit

Das Internationale Presse Institut (IPI) schickt angesichts der Berichte über politischen Druck auf slowenische Medien eine hochrangige Mission in die Hauptstadt Laibach (Ljubljana). Die Delegation unter der Leitung des IPI-Direktors David Dadge wird am Mittwoch und Donnerstag mit Medienvertretern und Politikern zusammentreffen, um über die “sich hinziehende, verfahrene Situation bezüglich des Ausmaßes staatlichen Einflusses auf die slowenischen Medien” zu diskutieren, wie das in Wien ansässige IPI mitteilte.

Celoten članek.

Najava dolgo pričakovanega prihoda IPI v Slovenijo je zdaj tukaj – delegacija na najvišji ravni bo v Sloveniji ta teden v sredo in četrtek in bo na koncu javno predstavila svoj pogled:

IPI Sends High-Level Press Freedom Mission to Slovenia this Week

17 March 2008

PRESS RELEASE

The International Press Institute (IPI), the global network of editors, media executives and leading journalists in over 120 countries, announces the staging of a high-level mission to the Slovenian capital, Ljubljana, this week. The mission will be taking place on Wednesday 19 and Thursday 20 March, and follows a fact-finding mission conducted by IPI in November 2007.

The purpose of the mission is to meet with leading media workers and high-ranking politicians in order to discuss a protracted standoff regarding the level of State influence exerted on the Slovenian media. An IPI fact-finding mission to Ljubljana in November 2007 convinced IPI that an independent commission would be necessary to thoroughly investigate the issue. IPI will be lobbying for the establishment of such an independent commission, if deemed necessary by the mission’s delegates.

The high-level mission will consist of a delegation headed by IPI Director David Dadge. The IPI delegation will meet with a variety of media workers, including respected journalists, editors and media experts, as well as with high-ranking politicians, including the Minister for Culture, Dr. Vasko Simoniti, the leader of the opposition LDS party, Ms. Katarina Kresal, the President of the Slovenian National Assembly, Mr. France Cukjati, and the President of the Republic of Slovenia, Mr. Danilo Türk.

The mission will end with a press conference to be held at the Grand Union Hotel, Miklošičeva 1, Ljubljana. The press conference will be held in the hotel’s Rose Room, on Thursday 20 March starting at 15.30. Registration to attend the press conference is not required, although reservations are recommended.