Medijski watch dog

Slovenija bi morala imeti podobno razmerje časopisov kot na zahodu, meni Kršinar. “Na zahodu je približno polovica medijev usmerjenih tako, druga polovica pa drugače, kar pomeni, da ima volivec možnost, da bere oboje časopise in si pridobi objektivno informacijo,” je poudaril. Ob tem je dodal, da je v Sloveniji “hujše stanje, kakor je bilo v času stare Jugoslavije”.

Po oceni novinarja Maga se medijski prostor pri nas zapira, namesto, da bi se odpiral. “Če za tem res stoji stranka Gregorja Golobiča, ki ga je filozof Slavoj Žižek nekoč označil za slovenskega Stalina, potem se bojim, da prihaja do stalinizacije slovenskega medijskega prostora,” je še dodal.

Judova je za STA pojasnila, da so monopoli na medijskem področju škodljivi, saj so neposredna ovira za novinarsko avtonomijo in svobodo. Ocenjuje, da mediji ne bodo neodvisni, dokler se novinarji ne bodo zoperstavili konkretnim pritiskom. “Dokler bodo za vsakim vogalom videli samo bavbav v podobi Janeza Janše, se s temi ljudmi nima smisla konstruktivno pogovarjati, kajti z ideološko zmedenimi ljudmi se pač nima smisla zapletati v debate. Ko bodo uvideli resnične nevarnosti, ki so zapopadle slovensko novinarstvo, potem lahko poskušamo zadeve reševati,” je dodala.

Javno zagotovilo, ki ga je v Sobotni prilogi Dela 22. decembra dal Boško Šrot, da Pivovarna Laško Dela ne bo izkoriščala za lastne interese, se ji zdi smešno, “še zlasti, če vzamemo v obzir dejstvo, kako je do objave intervjuja s Šrotom sploh prišlo”. “Intervju s Šrotom je bil čisti piar, torej naročena zadeva, in to je tudi dokazljivo. Poleg tega Šrot že danes izrablja časnik Delo in njegove edicije v korist t.i. opozicijske levice in popolnoma enako počne Bojan Petan, predsednik uprave DZS. S Šrotom in Petanom imam dovolj izkušenj, da jima ne verjamem več niti besede,” je še opozorila publicistka.

Milosavljević pravi, da je trditev, da dve omenjeni družbi obvladujeta večino tiskanih medijev faktografsko problematična, pravno pa pomanjkljiva in neustrezna. “Faktografsko je problematična zato, ker bi morali natančno ugotoviti, kakšen tržni delež omenjeni družbi zasedata s svojimi časopisi, pravno pa je neustrezna zato, ker se nanaša na celotni trg tiskanih medijev - zakon o medijih pa o tem sploh ne govori,” je pojasnil.

Zakon po njegovih navedbah namreč omejuje tržni delež le pri splošnih informativnih dnevnih časnikih in v njem ni nobene zakonske omejitve glede največjega tržnega deleža pri tisku kot celoti. To po njegovih besedah pomeni, da bi bilo zakonsko sporno le, če ti družbi s svojimi izdajami dnevnih časnikov presegata zakonsko omejitev 40 odstotkov vseh prodanih časnikov na posamezno družbo.

“To pa mora ugotoviti ustrezni državni organ,” meni predstojnik katedre za novinarstvo. Ker tega do zdaj očitno ni ugotovil še noben organ, lahko po Milosavljevićevem mnenju o močnem položaju na trgu tiskanih medijev s strani pivovarne in DZS govorimo le s splošnega, načelnega stališča.

Predavateljica na FDV Sandra Bašić Hrvatin je za STA dejala, da se zdi podatek nacionalne raziskave branosti, da trije dnevniki - Delo, Večer in Slovenske novice - dosegajo 64-odstotni delež branosti tiskanih medijev na trgu, pravilen le pogojno. Po njenem mnenju se namreč postavlja vprašanje, po katerih merilih je to ugotovljeno. “Najprej bi bilo treba določiti, kaj sestavlja trg dnevno-informativnih časopisov oz. ali v isto kategorijo denimo sodijo Slovenske novice in Dnevnik ali ne. Šele potem bi lahko ugotovili, kolikšen delež od tega skupnega trga predstavljajo omenjeni mediji,” pravi.

V to bi se moralo po njenih besedah vključiti ministrstvo za kulturo, ki bi moralo določiti, kateri mediji spadajo v isto kategorijo, in potem ugotoviti, ali prihaja do nedovoljenih koncentracij lastništva. Po oceni Bašić Hrvatinove ministrstvo pri tem naredi premalo. “Zakon o medijih ima dovolj mehanizmov, da se, če obstaja interes, zaščiti pluralnost medijev in prepreči koncentracija, vendar pa morata to narediti urad za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo,” dodaja predavateljica.

Pivovarna Laško je z družbo Radenska, katere večinska lastnica je, skoraj 100-odstotna lastnica Dela. Po poročanju nekaterih medijev in ugotovitvah Urada za varstvo konkurence imajo Laščani skupaj s povezanimi družbami v lasti 78,82 odstotka časopisne hiše Večer. Od tega 19,99 odstotka preko družbe Delo, 58,82 odstotka pa preko podjetja Infond Holding, ki je tudi 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško. Po podatkih nacionalne raziskave branosti pa imajo Delo, Slovenske novice in Večer 64 odstotno branost med dnevniki.

DZS je 51,05 odstotna lastnica časopisne hiše Dnevnik, ki izdaja istoimenski dnevnik, in je po ugotovitvah raziskave četrti najbolj brani dnevnik v državi. DZS poleg tega izdaja še plačniški tednik z največjo naklado Nedeljski tednik, dnevnik Direkt, tednik Hopla in nekatere druge manjše medije.