Medijski watch dog

Sporočilo javnosti

Odgovorni urednik Veso Stojanov in namestnica odgovornega urednika Mateja Babič sporočava, da v kolektivu tednika Mag ne bova dopustila, da manjšina očitno zaradi osebnih težav zlorablja večino novinarjev in vseh ostalih zaposlenih in honorarnih sodelavcev na tedniku Mag, s tem ko jih s svojim ravnanjem in z zlonamernim povzročanjem konfliktov zavestno vpleta v nedopustno manipuliranje. V zvezi z domnevnim protestom novinarjev Maga, ki ga je javnosti posredoval Igor Kršinar, sporočava, da večina v redakciji ni bila niti povprašana in še manj seznanjena z javno izraženimi stališči. V redakciji Maga vsakodnevno soustvarja tednik povprečno dvajset ljudi: poleg novinarjev (zaposlenih in honorarnih) fotografi, tehnični in likovni uredniki ter lektorji, ki si prizadevajo bralcem ponuditi profesionalno narejen izdelek, svojega dela za bralce pa ne dojemajo kot služenje lastnim interesom, še manj so pri tem odvetniki kakršne koli politike.

Veso Stojanov, odgovorni urednik tednika Mag

Mateja Babič, namestnica odgovornega urednika tednika Mag

Za primerjavo zapis v Financah.

Zastopstvo Maga je v izjavi za javnost izrazilo javni protest zoper premestitev nekdanjega v.d. odgovornega urednika tednika Silvestra Šurle iz uredništva Maga v uredništvo brezplačnika Total tedna. Člani zastopstva so prepričani, da gre za povračilni ukrep uprave Dela zoper Šurlo, ker se je uprl kapitalsko-političnim pritiskom nadzornikov Dela.

Celoten članek na Delo.si. Dva dni nazaj, nekako v času pogovora g. Šurle s predsednikom uprave Dela, je ugasnil tudi blog Silvestra Šurle.

Celoten članek, spodaj odlomek:

The latest development has seen Prime Minister Janša commissioning a study on freedom of the media in Slovenia. This has given rise to renewed protests by journalists such as Darijan Košir in “Delo”, who writes that the study would be carried out by loyal “commentators” and would be nothing more than a tally of allegedly positive or negative articles without providing any information about freedom of the press in Slovenia. Strong criticism has also been heard from foreign correspondents such as Enver Robelli in the Swiss “Tagesanzeiger”: “Media censorship in model EU country: Slovenia gags the media”. According to Hannelore Crolly, Brussels correspondent of the German newspaper “Die Welt”, the struggle by Slovenian journalists for more press freedom once again appears to show that Prime Minister Janša is not up to the task of managing the EU Presidency.

Spomnimo, da omemba Koširja aludira na njegov zapis o raziskavi FUDŠa in Delovih in Večerovih komentatorjev, dr. Makaroviča in dr. Tomšiča.

Spomnimo nadalje, da je Košir 11. Januarja v Delu zapisal:

»Znanstvena« študija o medijski svobodi in avtonomiji v Sloveniji, ki jo je v sredo predstavila novogoriška raziskovalna skupina, zbrana okrog publicista dr. Mateja Makaroviča, ne samo da za takó kompleksno analizo uporablja skrajno sporen in simplificiran metodološki pristop, ampak v bistvu – glede na to, da jo je naročila vlada, izvedli pa vladi deklarirano naklonjeni »publicisti« – meji že na politično nehigieno. V vsakem primeru so si namreč raziskovalci dovolili, z dobrimi nameni ali brez njih, da jih je vlada zlorabila v zadnjem času za izjemno modni obračun z domnevno neprilagojeno slovensko medijsko srenjo.

(Continued)

Finančna družba Infond Holding je včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da je prodala 150.515 delnic ali 58,81 odstotka Večera. Več o prodaji omenjenega deleža v Infond Holdingu niso navedli.

Vest v Večeru (via STA).

Družba Infond Holding je prodala 20-odstotni delež v Večeru, nam je včeraj potrdila Sabina Hobacher, zadolžena za odnose z javnostmi te mariborske finančne družbe, podrobnosti pa niso razkrili. Infond Holding je tako svoje lastništvo v mariborski časopisni družbi zmanjšal na 38,82 odstotka.

Celoten članek v Večeru.

Intervju z direktorjem Urada vlade za komuniciranje v včerajšnjem Indirektu je previden, a dovolj nazoren. Anže Logar je ciničen in vzvišen, za Janšo in Valentinom Hajdinjakom pa že tretji, ki je uporabil zloglasni cinični argument oblike »Pri nas dovolimo vsakemu novinarju, da pove svoje mnenje – ali ni to popoln dokaz za popolno medijsko svobodo?« Odlomek:

Kako komentirate očitke, da ste tuje novinarje zavajali s citati slovenskih novinarjev glede medijske svobode pri nas?

Mislim, da tega ni treba posebej komentirati. Gre za precej napihnjeno zgodbo. Novinarjem smo zgolj posredovali informacije, ki jim omogočajo, da spoznajo tudi drugo plat. Novinarji kot profesionalci na svojem področju, ne glede na to, kaj dobijo, sami izberejo, o čem bodo pisali.

Se vam ni zdela to zgrešena poteza, saj je sprožila burne odzive, glede na trenutno stanje simpatij in antipatij med novinarji in vlado?

Ravno ta oster odziv priča o tem, kakšna medijska svoboda je v Sloveniji. Vsak novinar lahko izrazi svoje mišljenje, vsak novinar lahko skliče novinarsko konferenco in potem vsakega predstavnika vlade obtoži za manipulacijo in tako naprej. Moja naloga in naloga Urada vlade za komuniciranje je, da daje v javnost informacije brez kakršnegakoli dodatnega balasta, novinar pa je tisti, ki med naborom informacij izbere tisto, za katero misli, da jo je vredno predstaviti bralcu, gledalcu ali poslušalcu.

Kaj pa očitek generalnega sekretarja Evropske zveze novinarjev Aidana Whitea, ki je zaradi te vaše poteze dejal, da je Slovenija padla na prvem evropskem testu sposobnosti vodenja?

Gospod White se je že večkrat vključil v notranjo razpravo v Sloveniji, očitno je posebej navdušen nad Slovenijo in rad komentira razvoj ter diskurz na področju medijev v Sloveniji. Bil je dejaven tudi v referendumski kampanji oziroma razpravi med sprejemanjem novega zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Torej se na očitke gospoda Whitea ne ozirate?

Njegove besede kot besede predstavnika evropskega novinarskega društva seveda vzamemo na znanje. In še naprej izvajamo naloge, ki jih Urad vlade za komuniciranje mora izvajati, torej, da javnosti sporočamo informacije.

Nekaj dni star televizijski prispevek v oddaji »Europamagazin« na televiziji ARD o cenzuri v Sloveniji. Prispevek je dostopen na povezavi »Der Beitrag als Video« in je dolg dobrih šest minut, v njem nastopajo Blaž Zgaga (s prvim objavljenim komentarjem v Večeru nekaj dni nazaj po enem letu!), dr. Sandra Hrvatin, mag. Anže Logar in dr. Janez Markeš. O bunkerju, protibunkerju, Pivovarni Laško in Delu, slabih člankih o vladi, ki bi jih Logar prepovedal in kar nima nikakršne povezave s cenzuro, o izvozu laži, Janševi katedrali (RTVS)…

Slovenian Press Freedom Is Suffering, Journalists Say

Amid layoffs of controversial journalists and falling ad revenue for media that are critical of the government, there are growing complaints that Slovenia’s once-enviable press freedom is suffering.

Matija Grah, the Vienna correspondent of Slovenia’s biggest daily newspaper, Delo, said he was ordered back home and fired shortly after he wrote a commentary critical of his government’s foreign policy.

“Formally, it was the editor-in-chief who did the job,” Grah said. “But it was clearly a political move. The foreign minister had called the editor in chief.”

Press freedom in Slovenia is increasingly threatened, said Grah, who together with a group of journalists has started an initiative for press freedom in the country. They accuse Slovenian Prime Minister Janez Jansa and his government of seriously violating the freedom of the press.

Celoten članek.

V petek je BBC World Service predvajal krajše javljanje novinarja Zgaga in direktorja UKOMa Logarja – voditelj ju je seveda spraševal o medijski svobodi v Sloveniji. Prepis pogovora je spodaj, posnetek je dostopen na tem naslovu. Prednjačil je Logar z neverjetno abotnimi argumenti, med katerimi je celo implicitna grožnja (voditelju), češ »bodite previdni s takimi obtožbami, zdaj naša država predseduje EU«.

BLAŽ ZGAGA in ANŽE LOGAR na BBC WORLD SERVICE

(BBC World Service, petek, 25. januarja 2008, približno ob 11.10. Radijski posnetek je dostopen na news.bbc.co.uk, zavihek Radio, link »World update«, link »Listen«, pričujoči del se odvija 7:30 minut po začetku prispevka.)

VODITELJ DAN DAMON:

»UN secretary Ban Ki Moon is in a former Yugoslav republic of Slovenia today. Which is now a successfull and independent nation and is currently holding a presidency of the European Union. Surprisingly, perhaps you’ll be faced with a petition by many of Slovenia’s journalists who say they are repressed and censored. Blaž Zgaga is a journalist at Večer evening newspaper. He initated the petition and joined us now. What are you complaining about, Blaž?«

BLAŽ ZGAGA:

»We are complaining about censorship and political pressures on Slovenian journalists. From September 10 to October 12 the petition against censorship and political pressures on journalists has been signed by 571 Slovenian journalist…

VODITELJ:

»What doesn’t mean they are right, of course? Journalists moaning doesn’t amount to the truth, sadly…«

ZGAGA: »Yes… It’s around quarter of all Slovenian journalists and in the first sentence we clearly state, ‘We Slovenian journalists, accuse prime minister Janez Janša of restricting media freedom in our country.’ It is the consequence of concentrated and orchestrated attempt to control public media and also some private media.«

VODITELJ:

»Give us some examples of the kind of stories which they have tried to manipulate in your view.« (Continued)

Dr. Slavko Splichal je v današnji Delovi kolumni takole opozoril na manipulacijo STA, ki je je bil deležen in o kateri smo pisali:

Tudi v Sloveniji imamo sklad za medije, le da se ne ukvarja predvsem s spodbujanjem programskih primankljajev (kakršen je razpravljanje o evropskih temah s kompetentnimi sogovorniki iz drugih delov Evrope), ampak s političnim uravnoteževanjem medijev. In imamo učinkovito vladno službo za stike z javnostjo, ki za lepšanje podobe vlade v javnosti manipulira z izjavami novinarjev, to prakso pa očitno prevzema tudi Slovenska tiskovna agencija. Pred nekaj dnevi je moje mnenje, da pritiski na novinarje verjetno ne prihajajo osebno od predsednika vlade ali ministrov, temveč od njihovih pomočnikov, novinar STA A. Kocjan »objektivno« strnil v naslov: »Splichal: Ne verjamem, da pritiske na medije izvaja premier«, izpustil pa nadaljevanje: »… osebno, zagotovo pa obstajajo t. i. pogajalci, ki tovrstne posle lahko opravljajo v njegovem imenu«. Naj mu, teologu, bog ne odpusti greha! Če je še mogoče razumeti, da vladna pr-služba predvsem skrbi za loščenje lika in dela premiera in vlade, je za novinarstvo sprevrženo dejanje, če namesto verodostojne predstavitve sogovornikovih mnenj pogovor zlorabi za »višje cilje«.

STA že na dnevni ravni »bratsko« pokriva Silvestra Šurlo in temo Mag. Danes Aleš Kocjan piše o intervjuju s Šurlo v Ampaku (povzeto po SIOLu). Besedilo se komentira po sebi:

Šurla za Ampak: Vse sledi vodijo h Golobiču in Kučanu

Ljubljana, 26. januarja (STA) - Nekdanji v.d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla je v pogovoru za Ampak spregovoril o razlogih, ki so vodili do kadrovskih zamenjav na Magu, interesih Pivovarne Laško in zamenjavi v vrhu SLS. Za pivovarno meni, da nima samo kapitalskih interesov, zamenjavo v vrhu SLS pa vidi kot poskus tranzicijske levice, da bi spodkopala Janševo vlado.

Po mnenju Šurle se vsak novinar ali urednik, ki trdi, da kapitalskih pritiskov na medije ni, spreneveda. Po njegovem mnenju zaradi “specifičnosti slovenskega medijskega trga, ki je majhen, noben tiskani medij ne more preživeti samo s prihodki od prodane naklade.”

(Continued)

Očitno so se na RTVS odločili gledalcem predstavniki nekaj recentnih odmevov o pritiskih na medije v tujini. Kako so to storili? So povzeli IHT? So povzeli NYT? So povzeli FAZ?

Nič od tega! In nič od tega niso storili takrat, ko so ti zapisi nastali: gledalcem so tuje odmeve zamolčali. Pač pa se je novinar Matej Hlebš odločil, da v včerajšnji Odmevih (video zapis je tukaj) povzame obtožbo Silvestra Šurle na račun dopisnice avstrijske agencije APA, kje ji očita manipulacijo v delu zapisa o Magu. Kot smo poročali, je ta zapis z njegovega bloga prav včeraj priromal v vest STA.

Kako je zvenel 2 minuti in 32 sekund dolg prispevek v Odmevih? Prva minuta in 45 sekund je posvečena omenjeni novinarki agencije APA in njenemu »grehu«, predstavitvi Vesa Stojanova kot krivca za nastalo situacijo (in sedmega podpisnika pod peticijo – grafična oprema je dovolj zgovorna. Tudi novinarka agencije APA je, ne pozabi povedati, podpisnica peticije). Hlebš je storil kardinalno napako in gledalcev zamolčal, da je avtor očitka, o katerem govori, Silvester Šurla; to je storil verjetno zato, da jim ne bi signaliziral pravega razloga svojega prispevka in da bi zgodbo predstavil kot »univerzalno« - kot očitek, ki se pač pojavlja na vse strani.

(Zanimivo, da današnji zapis MMC RTVS Šurlo omenja, priredi pa naslov, podnaslov in sliko – »Medijski prepiri se selijo v tujino«, v podnaslovu je vladi naklonjen FAZ in na fotografiji takisto.)

Preostanek prispevka, 42 sekund, je posvečen »preostalim« in »obrobnim« odzivom. O situaciji po Hlebšu mediji »precej različno« poročajo. Najprej omeni IHT (pri čemer NYT gladko izpusti in ne omenja) in zgolj en poudarek iz njega, lastniško-politične nastavitve urednikov na Delu in obtožbe proti vladi, nato pa še FAZ in dva poudarka iz njega, češ časopise vodi peščica oligarhov in teme medijske svobode se doslej ni odpiralo.

Če rezimiramo: RTVS je prispevek o tujih zapisih o pritiskih na medije zapakirala v problem manipulacije v zapisu agencije APA in temu namenila največ prostora. Preostanek odmevov je zreducirala na elemente, kjer se obtožbe proti g. Janši osebno ne omenjajo, pa še v tem delu je »uravnotežila« poročilo na 1:1 (IHT vs. FAZ). Nemogoče se je znebiti vtisa, da prispevka o tujih časopisnih poročilih ne bi bilo, če ne bi bilo včerajšnjega zapisa STA o g. Šurli in njegovem očitku – ta je potem izzvenel kot glavni poudarek vesti, ki je: tuji mediji napačno povzemajo in manipulirajo. Spomnimo še enkrat, da je STA, za razliko od zapisa, posvečenega Šurli in APA, zamolčala zapise v IHT in NYT.

Najprej smo prebrali na blogu Silvestra Šurle, danes pa je to vest STA in Aleša Kocjana. Nekdanji v.d. odgovornega urednika Maga namreč dopisnici avstrijske tiskovne agencije APA Nini Razboršek očita, da si je v prispevku, v katerem je za APA 4. januarja poročala o novinarski peticiji, privoščila »manipulacijo brez primere«. Po navedbah Šurle bralec dobi vtis, da je za primer Mag neposredno kriva Janševa vlada. Celotna vest (via Demokracija).

Sporen naj bi bil tale odlomek:

Die Petition wurde unter anderem vom Europäischen Journalistenverband (EFJ), dem Internationalen Presse Institut (IPI), der Südosteuropäischen Medienorganisation SEEMO und von “Reporter ohne Grenzen” (RSF) unterstützt, die die slowenischen Behörden zur Einsetzung einer unabhängigen Untersuchungskommission aufriefen. Ende November bestätigte der Regierungspressesprecher, dass die Regierung die Bildung einer solchen Kommission ernsthaft erwäge. Auf APA-Anfrage hieß es aus Jansas Kabinett am Freitag, dass es weiterhin dabei bleibe. Inzwischen klagen die Journalisten über neue Eingriffe in die Medien. Die jüngsten Vorfälle zeigen die Notwendigkeit der Kommission, betonen Zgaga und Surc. Sie beziehen sich dabei auf die Ereignisse beim rechtsgerichteten Wochenmagazin “Mag”, das trotz des Widerstands der Belegschaft einen neuen Chefredakteur bekommen hat. Die Mitarbeiter des Magazins befürchten nun einen radikalen Schwenk in der Redaktionspolitik. Bereits seit Monaten klagen Journalisten über Zensur, Schikanen, Schreibverbote und Abberufungen. Betroffen sind vor allem der von der Mitte-Rechts-Regierung mit Gefolgsleuten besetzte öffentlich-rechtliche Rundfunksender RTV Slovenija sowie die mittelbar unter Regierungseinfluss geratenen großen Tageszeitungen “Delo”, “Vecer” und “Primorske novice”.

In v čem je spornost? V dejstvu, da je omemba sprememb na Magu postavljena v kontekst siceršnjih obtožb novinarjev na račun Janše. S tem je ustvarjen vtis, da Janša vrši vpliv tudi na tednik Mag.

Šurla ima prav v svoji opazki. Besedilo se res bere na ta način. Nima pa prav, ko hitro sodi, da novinarka ob tem manipulira. Omemba je lahko preprosto njen profesionalni kiks, ki ga ni opremila s kontekstom. »Tehnična« razlika med manipulacijo in kiksom je očitna.

Iz naslovnega članka bloka o Sloveniji na Eurotopics, celoten blok tukaj.

Angry Workers and Journalists

But although Slovenia has achieved much in recent years and secured itself a good reputation, there are a number of other thorny issues. In November 2007 thousands of workers went on strike in a bid for higher wages, thus tarnishing Slovenia’s image as an economic miracle. The border controversy with Croatia remains unresolved, and in October 2007, 571 Slovenian journalists protested against political influence over the media with a “petition against censorship and political pressure”. In January 2008 they renewed their criticism. The Austrian daily Kurier commented on 8 January 2008: “This appeal for help to the EU right at the beginning of its EU presidency term is doubtless embarrassing for the Slovenian government.”

Alice Bota had the following to say about the smouldering conflict between the government and the press on 3 January 2008: “It started with a pact concluded between the conservative Prime Minister Janez Janša and the parties… It contains passages such as this: ‘In line with their role in the parliamentary system the signatories will not impede the work of the government regarding the EU Council presidency’. Put crudely that means: Keep your mouths shut for six months…. Everyone should support this pact – including the journalists. But they are refusing to do so.”

Ekonomist Jože P. Damijan v današnjih Financah:

Časopis ni ožja ali širša površina potiskanega papirja, ki mora biti pravočasno v nabiralniku ali v kiosku, ampak občutljiv odnos med bralcem in novinarjem, ki temelji na predvidljivosti in ljubi samo drobna presenečenja. Vse, kar časopis ima - ali ne -, je blagovna znamka, ta pa v končni posledici ni nič drugega kot imena novinarjev, ki so - ali ne - verodostojna. Vse, kar ima - ali je imel - Mag, so (bila) imena njegovih ustvarjalcev, trdno prepričanih, da je svet razdeljen na dve brezupno sprti politični opciji, od katerih je ena pokvarjena, druga pa ne (ali vsaj občutno manj). Poenostavljeno rečeno, kajpak, ampak natančno zato ga je brala večina njegovih bralcev, in še več, natančno zato ga je brala tudi manjšina, ki je pač hotela vedeti, kako svet okoli nje zgleda z druge perspektive od njene lastne. In nič drugače ni (bilo) pri Delu: za dve tretjini bralcev je (bil) dobrodošel zaradi artikulacije njihovim podobnih stališč, za tretjino zato, ker ta stališča nikakor niso (bila) tudi njena.

Vznemiriti večino Magovih bralcev (čez palec najmanj osem tisoč) z napovedjo spremembe (četudi evfemistično imenovane zgolj “razširitve” in “popestritve”) uredniško-novinarskega pogleda na svet je zato več kot tvegano početje. Predvsem poslovno: Mag je ob umetno vzdrževanih nizkih stroških in navzlic skoku naklade v zadnjem času še vedno nerentabilen, saj dobiček, ki bi ga menda ustvaril, če ne bi sam financiral svojega prevzema izpred dobrih dveh let, ne zadostuje niti za dvig plač njegovih - dosedanjih - novinarjev na spodobno raven; z osipom bralstva, kakršnega po izkušnji v zadnjih dveh letih “uravnoteževanega” Dela lahko pričakuje zaradi svojega približevanja “širokemu spektru bralcev”, pa bo prag donosnosti zanj postal nedosegljiv. Preudaren medijski lastnik bi ravnal povsem drugače, kot je ravnal Magov: namesto v “razširitev” uredniške politike bi denar vložil v kakovostno nadgradnjo (in promocijo) kompetence, ki jo trg Magu priznava; zbral bi torej vso “desno” uredniško in novinarsko pamet, ki jo je mogoče dobiti (je pa ni veliko), in naredil res kakovosten in donosen konservativni tednik. Povedano naravnost, da bo laški lastnik Maga lažje razumel: iz istega razloga kot ni spremenil sestavin Unionovega piva ali Fructalovih sokov, tudi “sestavin” Maga ne bi smel.

Slovenia’s debut EU presidency marred by by row over press freedom

By Anne Penketh

Diplomatic Editor
Thursday, 24 January 2008

Taking over the revolving presidency of the European Union was meant to be a diplomatic passing-out parade for the tiny Balkan state of Slovenia. Instead it has become an embarrassment as it has been embroiled in a damaging dispute over press freedom.

Two journalists who launched a petition at the end of last year accusing the government of political meddling, which was signed by 571 Slovenian journalists, said yesterday that they still want an independent inquiry. Their campaign has been backed by the International Press Institute (IPI) and the European Federation of Journalists, which said in a statement: “Slovenia has failed the first test of leadership in Europe by failing to show that it is prepared to deal openly and honestly with serious questions over its own record on dealing with media and journalism.”

“There is continuing pressure on journalists,” said Matej Surc, a radio journalist who initiated the petition along with his newspaper colleague Blaz Zgaga.

In addition to direct censorship – the newspaper Vecer has pinned censored articles on an office wall known as the “bunker” – the government of the centre-right Prime Minister, Janez Jansa, is accused of indirectly influencing the media through exploiting business relationships with companies that have financial holdings in media interests.

“It all happened in 2006,” said Mr Zgaga. “The editors fell like dominoes and editorial policies changed.” The lawyer of Lasko Brewery, which owns the daily Delo, admitted on television, for example, that Mr Jansa decided on the appointments to the newspaper’s supervisory board, its chief executive and its editor in chief.

It is not the first time that Slovenia, the first republic to break away from former Yugoslavia, has been accused of tactics reminiscent of the Communist era. An international controversy broke out before it joined the EU in May 2004 over the denial of rights to tens of thousands of non-Slovenes, who lost their permanent residence and citizenship in 1992 and became known as “the erased”.

What further riles Slovenian journalists who signed the petition is that Mr Jansa is a former journalist. Mr Jansa has dismissed the petition as “a conspiracy of lies” and, according to Mr Zgaga and Mr Surc, is continuing to refuse dialogue.

Both journalists said that since the problems were raised, there has been a slight improvement, although political pressure is still being brought to bear on editors at the state-run television and radio station and the national news agency.

Mr Zgaga said: “I think this softening of the grip of the government is only during the EU presidency.”

The Slovenian government has accused the two journalists of spreading “false statements” regarding media freedom in Slovenia, and denies that it is rejecting dialogue.

Naprej si je treba ogledati tale zapis STA (via SIOL). In biti pozoren na naslov prispevka, ki ga podpisuje Aleš Kocjan:

Splichal: Ne verjamem, da pritiske na medije izvaja premier

Da je kaj takšnega rekel kritični medijski strokovnjak? Ne bi verjeli. In ne bo držalo. Kajti če članek preberete, lahko vidite, da je pravi smisel naslednji:

Splichal: Ne verjamem, da pritiske na medije izvaja premier osebno

Da je spuščen »osebno«, nam je na poizvedovanje potrdil avtor sam. Razen tega je takšno branje implicirano v besedilu: »Komunikolog Slavko Splichal ne verjame, da bi premier ali kdo na podobnem položaju izvajal pritiske na novinarje, izpostavi pa pogajalce, ki to “lahko opravljajo v njihovem imenu”.«

Še ena manipulacija v želji, da bi prikazala Splichalovo mnenje kot naklonjeno Janši in bila priročen izgovor v ustih kakšnega Branka Grimsa? Češ: celo znani medijski strokovnjak Slavko Splichal pravi, da Janša ne izvaja pritiskov na medije!

V današnjem Delu se je D. K., domnevno Darijan Košir, odzval na očitke Janše v Vročem stolu glede tega, da njegovi (domnevni) politični nasprotniki, ki so lastniki Dela, vlado obtožujejo večanja inflacije. Janša ne govori resnice, pravi v odzivu D. K. na že standardne nenehne napade premierja na Delo po tistem, ko ga je izgubil iz rok. In to dokazuje s citati. Intervenca nosi naslov »Znova brez dokazov nad Delo« in je očitno postala del uredniškega kurikuluma: odgovoriti sproti na vsako novo Janševo manipulacijo. Članek tukaj in spodaj.

Znova brez dokazov nad Delo

Sre 23.01.2008

Ljubljana– Janez Janša je v oddaji Vroči stol znova (kolikič že) mimogrede ošvrknil tudi časopis Delo. Na lastno tezo, ki mu jo je serviral novinar, je namreč odgovoril takole: »Saj to se še vedno dogaja. Če berete časopise (Delo, op. a.), ki so v lasti istega podjetja (Pivovarne Laško, op. a.) ali pa istega konglomerata, tam še vedno obtožujejo vlado za to, da proizvaja inflacijo, čeprav je ravno nasprotno.«

(Continued)

Prebereš en časopis in veš, kaj piše v drugih. Na ta način je premier na Vročem stolu spregovoril o monolitnosti medijskega prostora pri nas. Vsi isto pišejo. Kar verjetno pomeni: vsi pišejo proti nam. Ugotovitev je izjemno odmevala. Kontekst je bil jasen: treba je pozdraviti tednik Slovenski tednik, ki ga g. Janša sicer še ni videl, a že ve, da je pravi.

How come? Seveda, njegov odgovorni je Andrej Lasbaher, še kakšno leto nazaj urednik Demokracije. No, Lasbaher je tudi direktor Progresija d.o.o, ki tednik izdaja. In Lasbaher je nekdo, ki je poln referenc (po Cobissu brez izobrazbe) dr. Gregorju Pivcu naredil volilno kampanjo za mariborskega župana. Ni zneslo, ampak Pivec je postal predsednik mariborske SDS.

Dobri razlogi torej, da Janša verjame kar na slepo, da je Slovenski tednik dobra roba. Ki te bo presenetila, ker tega, kar je v njej, ni nikjer drugje. In kakšna je ta roba? Brezplačnik ima zdaj spletno stran, zato smo si ga ogledali.

Kot so opozorili že drugje, prevladuje senzacionalizem, cepljen na politično karakterno asasinacijo. Politični umor značaja, diskreditacija, večkrat specialnost Demokracije in Maga. Prve tri strani so v prvih dveh številkah (tretja pride to soboto, takole za preverbo hipotez) posvečene linču opozicijskih liderjev ali vsaj »jastrebov«, kot jim ljubkovalno javno pravijo v SDS. Cvikl ima ljubico in je nemoralen, Kresalova je pregrešno bogata in vzvišena, Peče je gej in mačo ali oboje hkrati. Preostanek prostora je namenjen kritiki ravnanja opozicije. Pahor se je zaletel s svojim mandatarstvom, Mercator odira Slovence in seveda Janša znižuje davke. Ni prostora za kamuflažo: vsi teksti tulijo v en rog.

To so resnično vsebine, ki morajo biti premierju všeč, tudi če časopisa ni niti odprl.

In zdaj najspornejše: vse omenjene tekste podpisujejo tri imena: Vid Videc, Anej Jalen, Jernej Novak. Nobeno med njimi ni navedeno v uredniškem kolofonu. In kot se da uganiti, gre verjetno za psevdonime. To je pravi, kvintesencialni žurnalizem: umazan posel brez pravih imen.

Podpisniki Etičnega poziva k profesionalizmu novinarjev, vsi po vrsti iz vrst blizu Janši, bi zdaj lahko kaj rekli. In kje je Peter Jančič s svojim cehovskim združenjem in ambicioznim projektom profesionalnega arbitriranja?

»Idiotizmi letijo v nebo« je naslov današnje kolumne Mića Mrkaića v Financah. Treba je reči, da članek zaostaja za povprečjem pljuvanja (gre za trojno dozo), zato smo si drznili zastavek tega pisanja provokativno vrniti časopisu. Mrkaić v svojem znanem slogu švedranja po vseh pravi naslednje:

Namesto populističnega lajanja v nebo si oglejmo nekaj številk. Lani je inflacija znašala 5,6 odstotka ali 0,46 odstotka na mesečni ravni. “Revežu”, ki dobi na mesec 400 evrov neto plače, je inflacija ceteris paribus vsak mesec plačo “znižala” za 1,8 evra; požrla mu je eno pivo na mesec in glede na razširjen alkoholizem v Sloveniji je bolje, da pivo požre inflacija, kot da ga lokajo “obubožani” Slovenci, mar ne?

Drži, da pod komentarjem kot ponavadi piše »Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ«, s čimer si časopis opere svoje roke. Toda ob priložnosti se je direktor in odgovorni urednik Peter Frankl že postavil svojemu kolumnistu v bran in s tem prevzel deklarativno odgovornost za neverjetno hujskaško demagogijo:

Velikokrat me znanci na cesti ustavijo in želijo razpravljati o vsem živem; ta teden me je izjemno prijazni gospod pobaral, češ, kako lahko časopis, ki mu mora biti mar za njegov ugled, objavlja kolumne Mića Mrkaića. To, kar je v torek objavil o lipicancih, naj bi resnično, ampak resnično bilo preveč.

O tem, kako bi moral paziti na ugled, mi radi govorijo ugledni ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo. Hvaležen sem jim za vsako besedo, čisto zares, kajti v sodobnem poslovnem svetu je pritožba darilo. Po drugi strani pa je ugled povezan z odgovornostjo. In kako je z njo v naši državi, predvsem med tistimi, ki se nikakor ne morejo odtrgati od proračunskih seskov?

Ja, edini neugleden je Mićo Mrkaić.

(Continued)

Na blogu Razgledi, tudi o včerajšnjem Vročem stolu:

Ob vprašanju, koga bi podprli gledalci na volitvah, so doma padale stave o rezultatu. Če bodo na televiziji modri, bo Janša dobil 55% glasov in Pahor 45% ali pa bo izenačeno, smo menili. Končni izid 83% za Janšo in 17% za Pahorja se nam je zataknil v grlu. Zanima me, če na RTV pripravijo poročilo o glasovanju, na primer o prihodkih - glede na to, da je menda glasovalo 20.000 gledalcev - in od kod so klici. Če bi sedela v svetu RTV, bi vprašala zanj.

Ponedeljkovo dramaturgijo je nekoliko pokvaril Studio City in spet sem začela dvomiti, ali bi res rada bila kokoš. Kakšna dežela je »Janševina«, se je glasilo vprašanje Spomenki Hribar in odgovor je bil jasen:«Takšna, ki si jo po svoji meri kroji Janša.«

STA ne le svojega poslanstva, tudi našega »izziva« ni sprejela: o IHT in NYT ni objavila niti besedice. S takšnimi ravnanji, to je treba povedati, agencija krši svoje akte delovanja in slovenske javnosti ne informira na način, kot to od nje pričakujemo.

Čeprav slovenski mediji povzamejo New York Times skoraj vselej (a izpade, da je to le takrat, ko je v njem poročilo o duhovnem gurujstvu eks-predsednika Drnovška ali ko v njem nastopi Slavoj Žižek), nekomu dolg članek o obtožbah o medijski cenzuri na račun predsednika vlade evidentno ni prijal.

Zadrego glede neobjave sta izkoristila MMC RTVS s tole vestičko, Finance tule in SIOL. SIOLova izbira je zanimiva, ker je prvoten članek na istem spletnem naslovu kasneje nadgradil z Janševim večernim nastopom v Vročem stolu, kjer pa se Vodušek seveda ni niti drznil vprašati česa o cenzuri, ali omeniti NYT ali kaj podobnega. Nastalo je tole.

O IHT in NYT zaenkrat nista poročala ne Delo in ne Večer, tule je Dnevnik.

Še ena iz Vročega stola, povzemamo po RTVS:

“Prebereš en časopis in veš, kaj piše v drugih”
Ponovno je beseda nanesla na medije. Tokrat ne na peticijo novinarjev, ampak na nov Slovenski tednik. Ta naj bi bil po besedah Saša Pečeta financiran posredno prek države - s pomočjo državnih podjetij, v njih pa naj bi blatili določene ljudi. Janša pravi, da tednika še ni videl, da pa podpira nove projekte, ki ljudem predstavijo tudi drugo plat zgodbe. Dejal je, da je v slovenskih tiskanih medijih “dovolj da prebereš en časopis in veš kaj piše v drugih”. Omenil je tudi sovražni prevzem Maga in dejal, da se je to nazadnje dogajalo leta 1988.

STA se je domislica premierja zdela očitno dobra, zato so jo povzeli v naslovu svoje vesti. V resnici je katastrofalna, predvsem za predsednika samega. Če so namreč vsi časopisi enaki, potem bi npr. lahko svojo Demokracijo zamenjal za Mladino. In če Slovenskega tednika ni bral, kako sploh ve, da je drugačen od vseh drugih? Ja, on to pač mora vedeti, saj po vseh javnih indicih njegov urednik dela po naročilu g. Janše. In to zelo umazano.

Četudi smo si komajda opomogli od prejšnjega Vročega stola, v katerem so prebežniki iz SNS, Žgajner Tavš, Peče in Zagorac, uspešno kontrirali napadom Voduška in njegovemu protežiranju Jelinčiča, s čimer so s taktiko dekamuflaže povsem demolirali neodvisnost in dostojanstvo novinarja in oddaje, že se je zgodil nov izziv.

Včerajšnji Vroči stol z Janezom Janšo je dokazal, da na RTVS za intervjuje več ne potrebujejo Geriča ali Možine. In to dva dni po katastrofalni kritiki urednika Dela.  Oddaja je namreč izpadla za prijeten masažni, ne vroči stol. Bila je intervju z zgolj enim gostom, vprašanja benigna, odgovori zabavni.

Najboljše je prišlo šele na koncu. Fantastičen uspeh in gledanost je namreč (domnevno) potrdila anketa (tu so rezultati z podrobnostmi s še enega bloga), v katerih je, glej glej, premočno zmagal Janša proti Pahorju kot politični volilni izbiri. Rezultat 83 proti 17. A ne le, da je Pahor postal čisti luzer v nasprotju z vsemi javnomnenjskimi raziskavami, tudi število klicev (ali kontaktov) je bilo ganljivo: 20.418.

20.000 klicočih? Zgolj za primerjavo: uro kasneje se je podobna anketa Studia City končala z nekaj več kot 400 klici in kontakti. Oddaji sta enako dolgi.

V prejšnji Vroči stol je kontaktiralo 4700 ljudi, tema je bila verjetno bolj zanimiva: razpad SNS. Naslednji podatek, ki smo ga našli, velja za Vroči stol z dne 3. decembra, kjer so novinarji razpravljali o vplivu politike ali kapitala na medijev, nedvomno žgoči temi. Kontaktov v anketi je bilo 886.

Od kod tako neverjeten porast kontaktov? Morebiti bi o tem kaj vedel Anže Logar, prvi piarovec g. premierja, ki se mu nepričakovane podpore dogajajo na enako čudežen način. A dokazov nimamo, zato vabimo računalničarje na RTVS, da na glede verodostojnosti podatkov priskočijo na pomoč.

Ex v. d. odgovornega urednika tednika MAG, Silvester Šurla, je sicer na dopustu, toda vzel si je čas za zagon spletne strani http://www.silvestersurla.com/.

Razumemo razočaranje gospoda, toda njegova stran je res videti kot cenen in nekredibilen agitprop. Umor značaja, nedokazane teorije zarote, osebna diskreditacija in smešenje, nekako v stilu paranoidnega žurnalizma iz samega Maga.

Solidariziramo se proti lastniškemu prevzemu tednika in Šurli dajemo povsem prav, toda takšne in podobne sovražne strani magovcev v njihovem prizadevanju pač ne legitimirajo. Prej nasprotno.