Medijski watch dog

Ob včerajšnjem zapisu še posnetek dvostranskega članka o Sloveniji v zadnjem Spieglu. Nas je zanimala predvsem zadnja kolumna – izjave Blaža Zgage (Robina Hooda slovenske medijske scene, pravi novinarka), Brankice Petković in Grege Repovža o novinarskih peticiji, cenzuri na Večeru in drugod, obtožbah o veleizdaji, postavljanju na hladno, subtilnih degradacijh, oglaševalskih pritiskih na Mladino. In Spomenka Hribar z željo po zagonu v več demokracije.

Prva stran, druga stran.

Avstrijski novinarski časopis Journalist in novinar agencije APA Stefan Vospernik o medijski situaciji v Sloveniji. Pod naslovoma »Cunami, ki se je spremenil v bumerang« (Ein Tsunami, der zum Bumerang wurde) oziroma »Slovenski mediji v kleščnem prijemu politike«.

Prva, druga, tretja stran.

»SLOWENIEN: Europas Musterschüler unter Druck« je naslov na 102. strani najnovejšega Spiegla. Zaenkrat za pokušino nekaj citatov, povzetih iz tegale zapisa na Drugem domu:

Zgaga sitzt mit dicker Wollmütze und wattierter Jacke vor seinem Stammlokalim Zentrum Ljubljanas. Er erzählt, wie er in der Zeitung „Večer“ jahrelang über die Aktivitäten der Geheimdienste und deren Skandale schrieb. Doch im vergangenen Jahr seien regierungskritische Passagen immer wieder aus seinen Texten entfernt worden, schließlich wurde er mit anderen, weniger heiklen Themen betraut. Investigativer Journalismus sei für ihn fast nicht mehr möglich, sagt er: „Man hat mich kaltgestellt.“

O Janševi reakciji na peticijo 571 novinarjev:

Während der Regierungschef von einer inszenierten Kampagne der Opposition spricht und den aufmüpfigen Journalisten Landesverrat vorwirft, halten viele den Protest für berechtigt.

O Janševevem stilu vladanja:

Kritiker halten Janez Janša, 49, für das eigentliche Problem. Der frühere Journalist, der sich in den achtziger Jahren in der kommunistischen Jugend engagierte und nach der Wende zum autoritär agierenden Konservativen wurde, habe nur ein einziges Ziel, meint die angesehene slowenische Philosophin Spomenka Hribar: „alles dem Staat unterzuordnen“. Viele Slowenen erhofften sich deswegen von der EU-Ratspräsidentschaft vor allem eines: einen Schub für „mehr Demokratie“.

Še pol leta nazaj je ravnatelj gospodarske uprave nadškofije Maribor Mirko Krašovec pojasnil, da T-2 pornografskega programa ne izdeluje, ampak ga le prenaša. Šur, pomembna razlika, za nameček zavita v skrb za demokratične pridobitve:

Vemo pa, da cerkev v svobodo posameznika z absolutno cenzuro ne more posegati.

Danes je vse drugače. Cerkev se je odločila poseči s cenzuro, če citiramo Krašovca. Slovenska škofovska konferenca in kardinal Franc Rode že dober teden na vse strani poročata o tem, da se je vodstvo RKC po dveh letih oklevanja odločilo temu narediti konec. Pomožni mariborski škof Peter Štumpf je ob predstavitvi pisma slovenskih škofov ob predsedovanju Slovenije EU na novinarsko vprašanje o prodaji deleža podjetja T-2, ki je v lasti mariborske nadškofije, dejal, da bo nadškofija svoj delež prodala, če T-2 iz svoje ponudbe ne bo umaknil pornografskih vsebin.

Toda kako so o tem poročali v Večeru? Skromno, sramežljivo, niso poročali. Prvi kratek zapis o moralni zadregi RKC so vpričo javnih diskusij in dogodkov prispevali šele 28. decembra letos. Spomnimo, da se razprave odvijajo že vsaj eno leto. Zasluga procerkvene novinarke in urednice Vanesse Čokl? Verjetno, a o moralnosti takšnega postopanja doslej sploh niso pisali, kaj šele da bi ga problematizirali! No ja, z eno izjemo. V oktobru letos so v Pismih bralcev dopustili spodnji zapis bralca, ki je obveljal za edino objavljeno kritiko: (Continued)

Danilo Slivnik v svoji kolumnistični obrambi Maga pravi tole:

Drži le, da smo bili zmeraj na drugi strani glavnega medijskega toka (pogosto sami in edini) in da smo se vedno zavzemali za tiste, ki so jim bile kratene pravice, ki so bili v manjšini ali so jih institucije kakorkoli drugače pustile na cedilu. Bili smo tako rekoč zadnja pritožbena instanca.

Poskusili smo na kratko preveriti, kako so bili v Magu na strani tistih, ki so jim kršene pravice in se glede tega pritožujejo. Našli smo veliko dokazov o veliki »profesionalnosti« tednika, na katero sami radi opozarjajo, in »mnenjski pluralnosti«, za katero jih tako skrbi. Spodaj je naključen izbor.

Bogo Sajovic o ministrski ekipi, ki skrbi za človekove pravice

Kaj pa če Janša res odstopi?! No, na srečo ima levica kadre, ki bi nas in EU odlično predstavljali. Recimo Janković bi postal premier. Prevzel bi še finančno ministrstvo, da bi zmanjšal stroške, če bi dobil Mercator za nagrado. Zunanji minister bi lahko bil izbrisani Aleksander Todorović. Pravosodno ministrstvo bi prevzela Neva Miklavčič Predan, notranje pa Elka Strojan, ki odlično pozna kriminalce. Pomislek, da je morda nepismena, ni umesten, saj tudi nekdanji socialistični premier Miha Marinko ni bil najbolj vešč pisanja; no, Elka vsaj ne jeclja, kot je on.

(Continued)

Jure na Drugem domu se je nedavno spraševal, kaj bo o Magu porekel Peter Jančič. V mislih je ime njegovo stališče ob pričakovanem dejstvu, da Stojanov ne bo dobil podpore novinarskega aktiva, dobil pa je ni niti Jančič dobro leto nazaj:

Glasovanja se je udeležilo 133 od 170 upravičencev (78,2 odstotka). Predlog uprave je podprlo 17 upravičencev podpore (12,8 odstotka), 115 članov aktiva je bilo proti (86,5 odstotka), ena glasovnica pa je bila neveljavna.

Če je Jančič prejel 17 glasov podpore med 133 na mestu odgovornega urednika Dela, Stojanov ni dobil niti enega. Ker je že bil izzvan, je včeraj v imenu ZNP svoje Tantalove muke bivši odgovorni urednik zvito izpeljal takole:

Kot je povedal njegov predsednik Peter Jančič, bo Stojanov prvi urednik, ki je postal urednik, ne da bi ga podprl en sam novinar medija, na katerem je postal urednik.

Kar pomeni, da je iskal razliko in jo tudi našel. Stojanova ni podprl nihče, njega je vsaj 17 novinarjev. Seveda številka ničesar ne spremeni: pričakuje se, da ima urednik večinsko podporo, sicer težko dela. Toda še ena razlika obstaja med primeroma: Jančič je napovedal, da se bo odpovedal kandidaturi, če ne dobi dovolj podpore (a je v roku 24 ur snedel besedo), Stojanov je ni.

O neki drugi težavi Jančiča smo že pisali: pri svojem nastopu in odstopu s svoje funkcije se je skliceval na pravico lastnikov. V primeru Maga se več ne, tu postopanje lastnikov v imenu ZNP obsoja, medtem ko dokazov in celo indicev za politično vmešavanje ni. No, v primeru Jančiča so bili.

Novinarja Maga Igor Kršinar in Silvester Šurla sta takole komentirala politične botre, ki menda obvladujejo Delo. Ob »slovenskem Berlusconiju« sta to Milan Kučan in Gregor Golobič (kot smo slišali v današnjem dnevniku RTVS) in kot je zatrdil Šurla. Zapis STA, spodaj odlomek:

Po besedah tajnika ZNP in predstavnika zastopstva novinarjev Maga Igorja Kršinarja brez medijskega pluralizma ni svobode tiska, prav tako ne demokracije, zato po njegovem vsak, “ki si medijsko enoumje predstavlja kot sredstvo za dosego nekih političnih ciljev, ravna v nasprotju z normami demokratične Evrope”. Ob tem se je Kršinar vprašal, kaj bi bilo, če bi v Italiji Silvio Berlusconi pokupil vse levosredinske dnevnike in tednike, nato pa spremenil njihovo uredniško politiko v skladu z novo lastniško politiko. “A bi bila to še demokracija? To, kar se zdaj dogaja na Magu, je ravno to. Imamo 12-letno uredniško politiko, ki je takšna, kot je, zdaj pa bomo dobili urednika, ki napoveduje spremembe, ki se ne zdijo sporne samo nam, ampak tudi našim bralcem, kar ni dobro,” je dejal Kršinar.

(Continued)

STA si očitno zelo želi pokriti današnji dogodek imenovanja odgovornega urednika Maga, zato bomo njihova poročila, danes smo jih našteli vsaj štiri, razdelili. Eden izmed njihovih današnjih prispevkov (drugi sledi), spodaj odlomek:

Na drugi strani so nestrinjanje s Stojanovim imenovanjem izrazili novinarji Maga in v obe novinarski društvi. Kot je v izjavi za javnost zapisalo zastopstvo novinarjev Maga, so v uredništvu razočarani, ker je nadzorni svet pri imenovanju Stojanova ignoriral njihovo mnenje. Njihovo razočaranje je toliko večje, ker je nadzorni svet obšel tudi poziv evropske novinarske zveze, ki je nadzornike posebej pozvala, naj na mesto odgovornega urednika ne imenuje kandidata, ki ne bo imel soglasja novinarjev. “Ignoriranje poziva tako pomembnega mednarodnega novinarskega združenja kaže na slabe namene upravljavcev Dela,” so zapisali.

Kot glavne argumente, zakaj so razočarani nad imenovanjem Stojanova, so novinarji navedli tudi dejstvo, da je Stojanov napovedal kadrovske okrepitve z novinarji iz drugačnega vrednotnega kroga, kot so dosedanji bralci Maga. To bi namreč po prepričanju novinarjev lahko pri bralcih povzročilo precejšnjo zmedo, saj bi tednik Mag ponujal nekoliko drugačno vsebino, kot so jo bili doslej navajeni.

(Continued)

Na imenovanje Vesa Stojanova za odgovornega urednika Maga so se odzvali tudi novinarji tednika, ki so, kot je danes sporočil predstavnik zastopstva novinarjev Maga Igor Kršinar, “razočarani, ker je nadzorni svet družbe Delo pri imenovanju odgovornega urednika tednika ignoriral mnenje novinarjev, saj so Vesa Stojanova zavrnili soglasno”. Poleg tega je nadzorni svet obšel tudi poziv evropske novinarske zveze, ki je časopisno hišo Delo posebej pozvala, naj pri imenovanju odgovornega urednika upošteva mnenje novinarjev, je še opozoril Kršinar.

Več v zapisu STA.

Nadzorni svet Dela je potegnil pričakovano, toda napačno potezo, s katero ni pokazal nič posluha za mnenje kolektiva Maga. Samovoljno so za odgovornega urednika imenovali Vesa Stojanova. Celoten članek Dela (znova zaklenjen za komentarje!), spodaj odlomek:

Nadzorni svet Dela je na današnji seji soglasno sprejel sklep o imenovanju Vesa Stojanova na mesto odgovornega urednika Maga. Stojanov bo, kot je zapisano v sporočilu za medije, petletni mandat začel v sredo, 9. januarja 2008.

Nadzorni svet je odločitev sprejel na podlagi osebnih in profesionalnih referenc kandidata, je zapisno v sporočilu za medije. Po oceni nadzornega sveta je Veso Stojanov novinar z dolgoletnimi izkušnjami, z velikim ugledom v domači in tuji javnosti, znan po svoji tolerantnosti do različnih pogledov ter po svoji trdni zavezi javnosti. Člani nadzornega sveta so sprejeli svojo odločitev o imenovanju novega odgovornega urednika tudi na podlagi predloženega koncepta uredniške zasnove tednika Mag, v katerem je Stojanov definiral ključne usmeritve, ki jih je nadzorni svet od novega urednika pričakoval, še pravi sporočilo.

————–

Povezava na zapis SIOLa in 24ur.com.

Poročali smo že o članku »Reutersa« z naslovom »Debutante Slovenia Steps Into EU Spotlight«. Članek je včeraj objavljen v New York Timesu, objavljen je bil v International Herald Tribune, v Washington Postu, v Boston Globu, v New Zealand Herald, Portland Tribune, Canada.com, MSNBC, RealTime, UK News, Asia News, Au.News, Netscape Webcenter, Channels, BeavertonValleyTimes, EirCom, Tiscali News, Javno.com, Entertainment Yahoo in seveda Reutersu.

In kakšen je izkupiček v Sloveniji? Ker je poročilo rahlo neprijetno, predvsem za gospoda Janšo, je takšen: STA = 0, zaenkrat Delo = 0, Večer = 0. Skratka: kar je v NYT in Washington Postu, ni dovolj dobro. STA ni poročala niti v svojih povzetkih tujih agencij o Sloveniji. Zasledili smo objavo MMC na portalu RTVS, povzeto tudi na teletekstu. V dnevnikih RTVS je po naših podatkih ni bilo.

So mogoče slovenski novinarji nehote spregledali? Nak, s tega bloga smo o zapisih obvestili vse slovenske medije, vključno s STA.

Na današnji demanti predsednika vlade je sledil prompten antidemanti:

Šrot zagotavlja, da ’so njegove trditve podprte z dokazi’, saj se je zavedal, da ‘predsednik vlade svojo resnico rad uveljavlja na sodišču’.

Več.

Današnji odgovor predsednika vlade na hude obtožbe predsednika uprave Pivovarne Laško prihaja z veliko zamudo in je neverjetno kratek, prazen in obarvan značilno kalimerovsko:

Več neresnic kot dejstev

V pogovoru direktorja in solastnika Pivovarne Laško Boška Šrota za Sobotno prilogo Dela (22.12.2007) je vrsta neresnic, polresnic in zavajajočih namigovanj.

Niti Vlada RS niti predsednik Vlade RS si nikoli nista prizadevala, da bi dnevnik Delo na kakršenkoli način postal od vlade odvisen časopis. Še posebej pa so smešne trditve, da naj bi to dosegli s pomočjo Zorana Jankovića ali Matjaža Gantarja.

Zavedamo pa se, da bo v tem soočanju argumentov in trditev Boško Šrot vedno imel zadnjo besedo, saj preko kapitalsko in politično povezanih oseb obvladuje pretežni del slovenskega medijskega prostora. Vključno s časopisom, ki je objavil njegove neresnične navedbe.

Kabinet predsednika vlade

Spomnimo, da prav ta kalimerovščina ves čas pušča sledi premierove obsedenosti z medijsko podobo in njenim prikrajanjem. Seveda ne drži, da bi soočanje argumentov bilo kakorkoli odvisno od njihove objave, še zlasti če gre za premierja. Prvič zato, ker so številni mediji še zmerom provladni. Drugič zato, ker ima Janša kot premier neskončno številno možnosti, da javnosti zelo opazno predstavi svoje argumente, tudi če bi vsi zares bili protivladni, kot sam meni. V nadaljevanju še prikaz povzetkov objave zapisa g. Šrota, ki so bili bolj cenzurirani kot ne.

Nov zapis novinarja Reutersa se je znašel na nekaj mestih, med drugim tudi v današnjem International Herald Tribune, v Washington Post ali na strani Yahoo News. Objavljamo del, ki zadeva medije in peticijo.

CRACKS IN THE GLOSS

“After that, we saw the incompetence of its administration in fighting inflation, shameful conflicts with the president and central bank governor, attempts to control the media, slow privatization,” Gjenero said.

Generous welfare, a rigid labour market, a high level of protectionism and state control of business helped push headline inflation to 5.8 percent in November, the highest in the euro zone.

“The latest figures, particularly inflation, show that Slovenia is losing some of the advantage it had over other EU newcomers,” said political analyst Meta Roglic at daily Dnevnik.

Media freedom and human rights, issues that never undermined Slovenia’s EU membership campaign, also came to the fore in the past year.

Almost 600 journalists signed a petition in October accusing conservative Prime Minister Janez Jansa, a leading anti-communist journalist in the last days of Yugoslavia, of stifling media freedom and imposing censorship.

“In 2006 this government replaced the editors of 80 percent of Slovenia’s media through direct or indirect ownership. It changed media laws to gain control over most of the media,” Blaz Zgaga, one of the two authors of the petition, told Reuters.

Jansa said journalists were tarnishing Slovenia’s image abroad by hyping marginal issues.

He used the same words a year ago when media reported the plight of a large Roma family expelled from its home in central Slovenia after a spat with angry villagers which prompted the EU to condemn “racist behaviour”.

Also last year, dozens of human rights campaigners made a bus trip to Brussels to plead the cause of some 18,000 non-Slovenes who could not obtain Slovene documents after independence. About 4,000 still have no passports.

Jansa’s row with popular leftist President Janez Drnovsek left Slovenia without a central bank governor for two months earlier this year, tainting the smooth adoption of the euro.

Darko Koren je odgovorni urednik internega časopisa Kričač, ki ga izdaja javni zavod RTV Slovenija. V zadnji, decembrski številki podpisuje celostranski komentar z naslovom »Medijska cenzura???«.

Decidiranih ugotovitev ni, v kar nas prepričujejo že trije naslovni vprašaji, dočakamo jih kvečjemu v zadnjem odstavku:

Nedavno se je zgodilo, da je malo manj kot 200 novinarjev iz naše hiše podpisalo peticijo zoper cenzuro v državi. To priča, da se je tudi med ustvarjalci programov RTV Slovenija našlo veliko novinarjev, ki ali občutijo nesvobodo pri ustvarjanju programov ali izpričujejo solidarnost do kolegov, ki jih takšna nesvoboda omejuje, v drugih medijih. Vsak podpisnik peticije lahko sam oceni vzgib, ki ga je vodil k podpisu, zagotovo pa prav vsi novinarji v naši hiši upravičeno pričakujemo, da se bo o cenzuri in nasploh nesvobodi ustvarjanja programskih vsebin, v kolikor seveda ogroža normalno novinarsko delo, spregovorilo tudi v naši hiši. Odkrito in pošteno. Tudi o kadrovski politiki in nenazadnje uredniških zamenjavah. Vsak zakaj? ima namreč tudi svoj zato!

(Continued)

Kot je znano, je Janša zaradi izjave o dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu avgusta zoper Ropa vložil civilno tožbo. Njegov odvetnik Zakonjšek v odgovoru navaja, da je bila Ropova izjava neformalna, poleg tega pa je novinar Vladimir Vodušek telefonski pogovor snemal nezakonito in brez vednosti obtoženega. Tudi drugi mediji so se po tem sklicevali prav na omenjeno izjavo…

Današnji dnevnik RTVS je zavrtel prispevek o tem. Urednikom ni bilo težko zaupati dela Vladimirju Vodušku, avtorju prispevka, ki je poročal o aferi, ki jo je zakuhal Vladimir Vodušek. Pač novinarski profesionalizem. Več o tem.

Novinarji Maga od Pivovarne Laško in njenega vodstva pričakujemo, da bosta upoštevali poziv EFJ-ja in nadzornemu svetu preprečilomorebitno imenovanje Vesa Stojanova za novega odgovornega urednika Maga.

Več na portalu RTVS.

Dopisujemo. Takole povzema Delo.si. Članek je znova zaklenjen za komentarje.

V zadnji številki Maga (24. 12. 2007) mrgoli političnih pristranosti, v aktualni bitki za novinarsko avtonomijo pa si velja ogledati, kako novinarji tednika podpisujejo svoje mnenje o novinarski peticiji in 571 podpisnikih.

Po pričakovanju kot pretežni podpisniki kontrapeticije iz nje brijejo norce in duhovičijo. Izkušnja na lastni koži navzlic podpori DNS, EFJ, aktiva Dela in številnih posameznikov ni bila dovolj, da bi spremenili mnenje in ga razširili v občutek za podporo in solidarnost. Ne, peticija je politično motivirana, Zgaga in Šurco je treba pribiti na križ in braniti gospoda Janšo. Vse to po bridki izkušnji spora z nadzorniki Dela, ki njihovih nesolidarnostnih prepričanj ni premaknila niti za ped.

Le majhen odlomek ad hominem obračunavanj z Zgago in Šurcem med dogodki leta si lahko ogledate tukaj.

Naprej je poročala Andreja Rednak v Financah: za Božička si je Simoniti zaželel novo raziskavo o medijski svobodi. Za 12.000 evrov. Novinarska peticija je storila svoje, domačo javnost je treba utišati. Pogodba je bila podpisana 13. decembra letos. Raziskava mora biti oddana 25. decembra, torej jutri. Premalo časa, ta dva tedna? Niti ne. Matevž Tomšič je navajal, da bo časa dovolj. A ker dobrih deset dni ni bogve kaj, je v soboto, 22. decembra, o rezultatih že poročala Vanessa Čokl v Večeru. Časa je bilo torej še preveč. Spomnimo: vladi se mudi, rezultati bodo ugodni, Tomšič zanika povezavo med svojim »osebnim prepričanjem« in »znanstvenim delom«. Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ), katere soustanovitelj je Tomšič (jasno, prodekan je dr. Matej Makarovič, tudi med posrednimi ustanovitelji) je bila nekam predvidljiva izbira. Gre pač za druščino, ki je s svojimi raziskavami že branila vlado, prek inštituta IRSA. In katere metodologijo so številni kritizirali. Je vanjo znova vključen tudi Matej Makarovič? Spomnimo, da raziskava meri provladnost in protivladnost v komentarjih Večera, Dela, Primorskih novic in Dnevnika. V Večeru in Delu kot dvojna komentatorja nastopata – Tomšič in Makarovič. Spomnimo, da je urednica strani Pogledi, na kateri nastopata v Večeru – Vanessa Čokl. Spomnimo, da sta Makarovič in Čoklova med ustanovitelji in člani Združenja novinarjev in publicistov. Spodaj v celoti objavljamo poročilo v Večeru in poročilo v Financah. Raziskava, o kateri se bo še razpravljalo, čeprav so nam jo mediji, z izjemo Financ, zaenkrat zamolčali. Ne spodobi se pisati o tem, da dobivamo ekspresno raziskavo. Se bo pa na veliko pisalo o tem, da je situacija uravnotežena. Da je vse OK. Počakajmo nekaj dni. (Continued)

V prejšnjem zapisu smo poročali o tem, kako je po navedba Boška Šrota za včerajšnje Delo predsednik vlade izsiljeval in grozil, da bi si prilastil časopisno hišo Delo in vpliv na njeno uredniško politiko. Zdaj je že mogoče sestaviti oz. potrditi celotno zgodbo okoli skrivnostnega sestanka 12. avgusta 2005 in navesti korake, ki so sledili. Ob tem je bila prodaja Mercatorja le sredstvo za izsiljevanje, pravi Šrot.

Prvovrstna zgodba o postopanju Janše, ki je ob vseh ugibanjih medijev in javnosti v zadnjih dveh letih dobila priznanja v ključnih protagonistih (pred Šrotom spomnimo na priznanje Andrijane Starina Kosem, na izjave Stojana Zdolška), pa ne odmeva v medijih. Medtem ko je včerajšnji dnevnik 24ur na POP TV postregel z vročo zgodbo, objavil intervju z Matjažem Gantarjem in si prizadeval za izjavami drugih, so jo na nacionalni RTVS zamolčali. O njej niso poročali niti v svojih poročilih, niti na svojem portalu niti na teletekstu. Za primerjavo navedimo še zapis v Financah, vestičko je prispevala tudi STA.

Današnje Delo objavlja daljši intervju s predsednikom uprave Pivovarna Laško pod naslovom »Delo je bilo vseskozi Janšev cilj, Mercator pa je bil le sredstvo za izsiljevanje«. Zelo naravnost je spraševal novinar Vili Einspieler, prav takšni so tudi odgovori. Spodaj je odlomek, komentar ni potreben.

Se vam ne zdi, da je že čas, da končno razkrijete pred javnostjo, kaj se je v resnici dogajalo?

Celotna zgodba se je pričela zaradi ambicij predsednika vlade po obvladovanju časopisa Delo. Zanimivo je, kdo vse je pomagal premieru pri uresničitvi njegovega cilja in kako. Najprej moram povedati, da je Pivovarna Laško v tistem času zaključila prevzem Pivovarne Union in finančno nismo bili pripravljeni na nakup Mercatorja, zato o tem nismo razmišljali. Prav tako pa nismo bili pripravljeni prodati delnic Dela. Zaradi tega nas je bilo treba stisniti v kot. Prvi je kooperativnost Janši ponudil Zoran Janković. Janši je zagotovil, da nas lahko prisili v prodajo Dela, tako da vrže naše proizvode z Mercatorjevih polic. Glede tega smo dobili jasne namige. Takšno izsiljevanje je bilo za Pivovarno Laško resnično neprijetno, zaradi tega smo bili prisiljeni v pogajanja. Matjaž Gantar je bil določen za kupca Dela, o čemer je javnost že seznanjena.

(Continued)

Kot vse kaže, želi vlada (šele) po trpki izkušnji z Delom ustaviti po njeni percepciji sebi sovražno lastniško koncentracijo nad časopisno hišo Večer. V ta namen je poslala v ogenj novopečenega v.d. direktorja Urada za varstvo konkurence:

Urad za varstvo konkurence pa je proti lastnikom Večera uvedel postopek presoje koncentracije s pravili konkurence.

Družbe Infond Holding, Pivovarna Laško in Delo naj bi pridobile skupni nadzor nad družbo Večer, skladno z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence pa bi morale uradu priglasiti koncentracijo najpozneje teden dni po pridobitvi kontrolnega deleža. Iz Infond Holdinga so očitke odpravili kot neutemeljene.

Infond Holding je sicer z 58,82 odstotka največji lastnik Večera, drugi je z 20 odstotki Delo, ki je v lasti Pivovarne Laško, ki je v 24,18-odstotni lasti Infonda.

Povzeto po RTVS.

Po tistem, ko je Cukjati označil peticijo 571 novinarjev za brezskrbno širjenje laži in jo smešil, po več kot mesecu mučnih obračunavanj vladajoče politike z novinarji smo danes slišali še moralizme o tem, kako so poslanci skupaj z novinarji zavezani resnici. Vojna z novinarji se torej nadaljuje s tihim žuganjem, celo državna slovesnost pride prav:

Državni zbor je s slavnostno sejo obeležil dan samostojnosti in enotnosti ter hkrati počastil svojo 15. obletnico. Slavnostni govornik, predsednik DZ France Cukjati, je v svojem nagovoru poudaril, da je osnovni pogoj za kakovostno delo tako kot v novinarskih tudi v parlamentarnih vrstah “svoboda povedati resnico”.

O teži besede novinarja

Cukjati nadaljuje, da ima tako kot beseda novinarja tudi beseda poslanca veliko moč na javno mnenje. “In tako kot novinar mora tudi poslanec imeti svobodo govora. Ne svobodo kakršnega koli govora, ampak svobodo povedati ali napisati resnico, kakršno vidi v svoji iskreni resnicoljubnosti. Mišljena je svoboda do resnice in ne svoboda laži, zavajanja, poniževanja in diskreditacije.”

Svoboda povedati resnico je tako kot v novinarskih tudi v parlamentarnih vrstah osnovni pogoj za kakovostno delo, še pravi Cukjati. “Če te svobode ni, ali če resnica kljub tej svobodi ne pride pravočasno na dan, potem negativne posledice končno čutijo najbolj tisti, ki naj bi jim bile na tej resnici temelječe odločitve namenjene, to pa je slovenski narod.”

Povzeto po Delo.si, podoben zapis na SIOLu (STA).

Sedmim novinarjem Maga je treba priznati, da se bistveno bolje borijo kot denimo novinarji RTVS, Dela, Večera in Primorskih novic v vseh teh letih Janševe torture. Tudi če odštejemo togotnost in aroganco. Stojanov je po pričakovanjih padel:

”Novinarji pričakujemo, da bo Stojanov sam odstopil od kandidature in spoštoval izraženo voljo novinarjev Maga, pozive aktiva novinarjev Dela, Društva novinarjev Slovenije, Združenja novinarjev in publicistov in navsezadnje Evropske novinarske federacije (EFJ), ki je v včerajšnjem pismu pozvala upravo Dela, naj izbere za odgovornega urednika Maga kandidata, ki bo užival ustrezno podporo novinarjev. Hkrati pa še enkrat pozivamo predsednico nadzornega sveta Andrijano Starina Kosem in podpredsednika Stojana Zdolška, naj zaradi politično in kapitalsko motiviranih pritiskov na uredništvo Maga takoj odstopita, postopek za izbiro odgovornega urednika Maga pa naj ponovi nadzorni svet v novi sestavi,” so v sporočilu za javnost zapisali Magovi novinarji.

Povzeto po 24ur.com. Poročilo RTVS.

Uroš Skuhala, ki je pred kratkim prevzel mesto glavnega direktorja ČZP Večer d.d., je v skladu z zakonom predlagal, da Tomaž Ranc še naprej opravlja naloge odgovornega urednika te časpisne hiše. V četrtek so se o direktorjevem predlogu, z zanj sicer z neobveznim mnenjem, opredeljevali člani Večerovega uredništva.

Od 79 volilnih upravičencev se je volitev za ali proti podpori Tomažu Rancu udeležilo 70 upravičencev. Za podporo jih je glasovalo 37, kar je 52,86 odstotka, proti pa 29 ali 41,43 odstotka. Neveljavne glasovnice so bile 4 oziroma 5,71 odstotka.

Članek.