Medijski watch dog

STA, ki zelo pozorno spremlja dogodke okoli Maga, danes poroča o objavljenem razpisu za odgovornega urednika in izjavi dosedanjega vršilca dolžnosti:

Pozno popoldne se je na novico o objavi razpisa za STA odzval tudi Silvester Šurla. Kot je povedal, razpisa ni pričakoval, ga pa ne moti. Po njegovih besedah namreč Mag v zadnjih mesecih posluje najbolje v zadnjih osmih letih, zato ni nobenega poslovnega razloga, da ga nadzorni odbor potem, ko se bo na razpis prijavil, ne bi imenoval na mesto odgovornega urednika. “Glede na to bi bil lahko razlog za moje neimenovanje samo politični,” je sklenil Šurla.

Stališče, po katerem za g. Šurlo vsakršno imenovanje, ki se ne rima na njegov priimek, nujno šteje za politično, zveni kot čisto pretiravanje ali celo izsiljevanje.

Celoten članek.

Izvršni odbor aktiva novinarjev Dela proti vmešavanju v uredniško politiko Maga. Povzemamo po blogu Drugi dom:

Izvršilni odbor Aktiva novinarjev Dela obsoja poskuse vplivanja na vsebino in uredniško politiko tednika Mag s strani predsednice in podpredsednika nadzornega sveta Dela, Adrijane Starine Kosem in Stojana Zdolška, na katere so v javnem protestnem pismu opozorili zaposleni na Magu.
Hkrati pozdravljamo odločitev nadzornega sveta Dela, da za prosto mesto odgovornega urednika tednika Mag objavi razpis. Pričakujemo, da bo iskanje odgovornih urednikov prek razpisov postalo stalna praksa pri imenovanju odgovornih urednikov vseh medijev, ki jih izdaja časopisna družba Delo.

Od nadzornega sveta Dela pričakujemo, da bo za odgovornega urednika tednika Mag imenoval osebo, ki bo – po predhodnem ugotavljanju mnenja – uživala večinsko podporo uredništva Maga.

IO Aktiva novinarjev Dela
Peter Kolšek, predsednik
Ljubljana, 30. novembra 2007

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, sprejelo razsodbo v primeru Blaža Zgage proti tedanjemu odgovornemu uredniku Dela Petru Jančiču. Novinarsko častno razsodišče je presodilo, da Peter Jančič ni kršil preambule, 1., 2. in 27. Člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Celotna razsodba in njen del:

»Drugega člena kodeksa Jančič ni kršil, ker je v prvem stavku objavljeno neresnično trditev, da je zaradi objave pritožnikovega članka prišlo do smrti tretjih oseb, v istem komentarju zanikal. Torej pritožnika ni obtožil, da je ta s svojim novinarskim delom zakrivil smrt tretjih oseb. Jančičeva ocena, da pritožnik imen obveščevalcev ne bi smel objaviti in da je bila »to čista norost«, pa izraža stališče komentatorja, ki ni v nasprotju s kodeksom.«

Jančič torej ni kriv, ker je svojo objavljeno neresničnno trditev v istem komentarju zanikal. Povedano drugače: ni kriv, ker je v istem komentarju trdil A in hkrati ne A. Konkretno: trdil je, da je Zgaga kriv smrti ameriških obveščevalcev, a je potem v nadaljevanju besedila to zanikal. Bizarna odločitev, ker je bizaren komentar.

(Dopisano)

Zgaga je nadalje Jančiču očital, da je objavil neresnično informacijo A (da je objavil imena agentov v Srbiji). Jančič je priznal, da je objavil netočno informacijo A, vendar je dodal, da jo je Zgaga tako ali tako že sam demantiral (naslednji dan v odmevu v Pismih bralcev na zapis Jančiča); če je ne bi on, bi jo pa sam, pojasnjuje. Jančič je torej v pojasnilu NČR priznal napako, to pa je odločilo, da kodeksa ni kršil. Odločitev NČR je v tem smislu nenavadna: samo mali popravek na napačno informacijo in malce kesa, pa kršitve kodeksa ni več! Pri čemer v tej zadevi ni šlo le za novinarja, temveč za odgovornega urednika časopisa Delo in morda še člana NČR (je bil Jančič 31. maja letos še član NČR?).

Opozorimo še na pristranski poudarek v naslovu vesti na RTVS, objavljamo še vest na Delo.si.

Neue Zürcher Zeitung je 18. novembra objavil članek o Sloveniji pod naslovom »Bedrohte Idylle in Slowenien« (Ogrožena idila v Sloveniji), ki za enega od razlogov »de-idilizacije« omenja zgodbo z omejevanjem medijske svobode in novinarsko peticijo z 570 podpisniki.

Spomnimo, da je trenutno pri nas popularno stališče vlade, da takšni zapisi blatijo ugled domovine in da »nikomur ne koristijo«.

Posnetek članka.

Dogodki okoli razpisa za novega odgovornega urednika Maga sprožajo upor njegovih novinarjev. Vprašanje je torej, kako interpretirati zahtevo NS Dela, kot depolitizacijo ali kot drugačno politizacijo?

Po pričakovanju se je v pokrivanje dogodkov na Magu izjemno aktivno vključila »sorodniška« STA:

“Medtem sta predsednica in podpredsednik nadzornega sveta skušala vplivati na vsebino tednika Mag ter izražala pripombe glede nekaterih intervjuvancev in posameznih člankov,” kar je Šurla odločno zavrnil, so zapisali novinarji.

V izjavi še piše, da je moral Šurla na zahtevo Starina Kosmove in Zdolška o sestanku obvestiti uredništvo in prenesti njuno sporočilo novinarjem, “naj nikar ne mislimo, da bomo popolnoma avtonomni ter da smo dolžni spoštovati upravo, nadzornike in lastnike”. Zato odločitev nadzornega sveta, da novega urednika izbere prek razpisa, novinarji Maga razumejo “kot potezo, ki je v nasprotju z javnim zavzemanjem za novinarsko avtonomijo”. To bo po njihovem prepričanju zlasti veljalo, če na razpisu ne bo izbran Šurla, ki se je uprl poskusom pritiskov nadzornega sveta.

(Continued)

Dr. Matevž Tomšič, provladni komentator v Delu, Večeru, Demokraciji…, ki največkrat težko skriva svoje predvidljivo ponovljivost stališč za Janšo (brez dodane vrednosti in argumentov), v današnji Večerovi kolumni (nekaj podobnega je že storil v tejle) takole obračuna z novinarsko peticijo:

Tako danes v Sloveniji ni nobenega časopisa, ki bi bil v političnem smislu provladno in v nazorskem smislu konzervativno (ali vsaj antilevičarsko) usmerjen. Če vpliv vlade na delovanje medijev obstaja, potem je očitno zelo skrit; tako zelo, da ga “odjemalec” medijskih vsebin nikakor ne more opaziti. Najbolj sprenevedav pa je očitek iz peticije, da naj bi bil sedaj vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem onemogočen dostop do določenih medijev. Morda katerega od takšnih res manj vabijo v različne oddaje ali na strani časopisov. Vendar je zdaj nabor osebnosti, ki najdejo svoj prostor v množičnih občilih, bistveno bolj pluralen, kot je bil v času prejšnje oblasti, ko je bilo treba v osrednjih glasilih “z lučjo pri belem dnevu” iskati poglede ljudi, ki niso spadali v dominatni levičarski idejni tok. Pripadnikov slednjega pa tudi danes nikakor ne primanjkuje v vrstah komentatorjev aktualnega dogajanja. Vendar je za nekatere očitno nesprejemljivo vse razen popolnega ideološkega monopola.

(Continued)

Spomnimo, da smo verjetno med zelo redkimi sploh poročali o zapisu v časopisu Handelsblatt, posvečenem »ruskim razmeram« pri nas.

Današnji zapis na RTV portalu (MMC) pod naslovom »Čistiti bo treba tudi domnevno omadeževani ugled« prinaša intervju z v.d. direktorjem urada vlade za komuniciranje, gospodom Anžejem Logarjem.

Ob razpravi, kakšna bo podoba Slovenije ob predsedovanju EU, smo zasledili tudi stališče, ki se nanaša na omenjeni članek v nemškem časopisu Handelsblatt (sicer v celoti dostopnem in objavljenem na tej strani).

Logar danes odgovarja takole:

Zdaj smo v izdaji uglednega nemškega finančnega časopisa opisani le še kot ruski in ne več kot beloruski …
Če ste pozorno prebrali ta članek, ste lahko videli, da so izjave tistih Slovencev, ki jih potem takšne, ki kažejo Slovenijo v zelo slabi luči in jaz ne vem, komu je v interesu, da v tako uglednem časopisu podajajo izjave, ki nikomur ne koristijo.

Očitek jasno leti na glavne protagoniste »blatenja Slovenije«; v njem nastopajo Brankica Petković in Boris Čibej (ocena stanja duha in medijev), Jernej Šmajdek in Janez Škrabec. Morala zgodbe: kritika ni dovoljena, ne blatite Slovenije v tujini, Avgijev hlev naj ostane zaprt!

Po tistem, ko je izgubil Delo, bo Janša verjetno izgubil še dolgoletnega zaveznika v mediju, ki je dolga leta skrbel za izgradnjo žanra paranoidnega žurnalizma. Tedniku Mag so namreč po prisilni priključitvi k Delu zaradi lastniških permutacij šteti dnevi, kar zadeva uredniško politiko provladnosti in projanšizma. Zaradi nasilne priključitve po zaslugi Slivnika utegne Janša torej namesto pridobljenega enega gigantskega medija izgubiti uredniški vpliv nad dvema:

Poskusi predsednice in podpredsednika nadzornega sveta časopisne hiše Delo, da se vmešata v uredniško politiko tednika Mag, je v.d. odgovornega urednika revije Silvester Šurla “čutil kot grob pritisk na avtonomnost in neodvisnost uredništva”.

To je Šurla povedal po koncu današnje seje nadzornega sveta (NS), na kateri so sprejeli sklep o objavi razpisa za mesto odgovornega urednika Maga. Delov in Magov kolumnist Danilo Slivnik je opozoril, da je Mag uspešna in za časopisno hišo pomembna edicija, ki jo je treba varovati.

Šurla je potrdil, da se bo na razpis prijavil, saj meni, da ima velike možnosti, da bo imenovan. Kot je pojasnil v.d. odgovornega urednika, je imel na to temo že dva pogovora z obema nadzornikoma. “Oba sta me pozvala, da pripravim uredniški program, kar sem tudi storil. Prva verzija uredniškega programa ni bila sprejeta, ker sem zahteval popolno avtonomijo od lastnikov, kar mi nista hotela zagotoviti,” je dejal Šurla, ki je pojasnil, da so zatem dosegli kompromis in se o zadevi do sklica današnje seje ni več govorilo.

Na vprašanje STA, ali utegne biti poteza nadzornikov povezana z objavo intervjuja s premierom Janezom Janšo v današnji izdaji Maga, je Šurla odgovoril, da je pač dejstvo, da je do seje NS prišlo na dan, ko je Janša v intervjuju priznal, da je bila prodaja Mercatorja napaka ter pri tem “kot eno od najbolj odgovornih oseb navedel nekdanjo predsednico nadzornega sveta Kada”.

Celoten članek STA na Siolovi strani.

U nezapamćenoj kritici optužio je novinare da blate vlastitu državu i uspoređuju Sloveniju s Bjelorusijom, govorio o lažima u peticiji, te nekoliko puta otvarao vodeći nacionalni dnevnik Delo i čitao citate svojih izjava za koje je tvrdio da su krivotvorene. Upozorio je da zbog novinarske peticije mora odgovarati na brojne upite stranih državnika koje zanima krše li se u Sloveniji prava novinara, a to ga sprečava u pripremama koje treba obaviti do 1. siječnja 2008., kada Slovenija preuzima predsjedavanje Europskom unijom.

Janšin napad bio je kulminacija trogodišnjeg sukoba njegove vlade s medijima nad kojima je pokušao uspostaviti kontrolu, međutim, čak i najžešći kritičari sadašnje državne administracije ovih se dana slažu da nitko nije očekivao takav premijerov napad.

Celoten članek.

Po tistem, ko si do dneva današnjega skorajda en samcat novinar ni upal g. Janšo vprašati, zakaj ne ustanovi medijske komisije, kot jo zahtevajo in predlagajo IPI, RSF in IFJ, prav tako pa tudi skoraj noben medij komentirati škandaloznost takega postopanja, je to kot edini storil poslanec LDS Jožef Školč na famozni seji parlamenta z glasovanjem o zaupnici vladi 19. novembra letos. O izmikanju in predlogih za ustanovitev smo že pisali (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8). Školč je tedaj vprašal naslednje:

In nenazadnje, da rečem. Mednarodni inštitut za tisk je Vlado pozval, da ustanovi posebno preiskovalno komisijo, neodvisno, ki bi vse te stvari okoli svobode medijev, pritiske na novinarje, kapitalske in druge pritiske raziskali, Vlada tega predloga ni sprejela. Zato je, bom rekel, tukaj neko sprenevedanje, češ, ni bilo poslano nam, poslano je bilo po svetu. Vlada je imela možnost, da določene stvari razčisti, to možnost je zavrnila in to možnost mislim, da še danes zavrača. Lepo je, da se umika iz zgubljenih bitk. Prihranila bo veliko denarja.

In Janša je cinično odgovoril:

Z veseljem bi ustanovili komisijo, ki so jo nekateri predlagali, če mi poveste en konkreten očitek iz te peticije na katerega se da odgovoriti. Kaj naj dela komisija s to obtožbo?… Rabimo komisijo za to, da raziščemo, ali je Slovenija kot bodoča predsedujoča država Evropski uniji nevarnost za sedanjost in prihodnost Evropske unije. Kako naj komisija to razišče? To so pavšalne obtožbe. Če je v peticiji pisalo, v tem in tem časopisu je dne tega in tega vlada izvedla to in to cenzuro. Bi raziskali ta primer. Niti enega tega primera v tej peticiji ni. Kaj naj raziščemo?

Danes, 28. novembra, pa v Dnevniku beremo:

Vlada bo na današnji seji obravnavala predlog za ustanovitev komisije, ki naj bi raziskala obtožbe, da vladajoča politika omejuje medijsko svobodo. Pobudo za preiskavo sta po prejemu peticije, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, na Janeza Janšo naslovili tudi dve mednarodni novinarski in medijski organizaciji, IFJ ter IPI.

Vlada se torej končno odločila raziskati nekaj, za kar je Janša vzklikal »Kaj naj raziščemo?« in »Kaj naj dela komisija s tako obtožbo?« Z zanimanjem bomo spremljali, kateri bodo člani komisije.

Novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc sta že zanikala neresnične navedbe iz kabineta predsednika vlade, v tem posnetku Vesti pa je prvoimenovani še ponovil svoje stališče: peticija je bila ves čas ista, nihče ni zahteval umika svojih podpisov, nenavadno dejstvo pa je tudi, da se je glede umika novinarka obrnila na kabinet predsednika vlade in ne pobudnike peticije.

O pismu dveh novinark, ki sta pisali v kabinet in o čemer je govoril njen predstavnik za stike z javnostjo, g. Hajdinjak, smo že pisali.

Zgaga je za Vest še ponovil, da je nastop Janeza Janše izredno velik pritisk na pobudnike peticije, na podpisnike peticije in na novinarstvo v celoti.

Današnja oddaja Vroči stol naj bi bila vroča, ker so vanjo povabili g. premierja. A ga ni bilo, v njej so se, brez odpovedi ali pojasnila in zelo neobičajno za koncept oddaje, znašli ekonomisti in poslanci, celo 7 gostov. Zato ni jasno, kdo je bil na vročem stolu, a očitno je v svoji odsotnosti to ostal g. Janša. Novinar Vladimir Vodušek je poskrbel, da je zasedbo uravnotežil s kar dvema poslancema SDS, da bi bila obramba zagotovljena. Da jima ni preveč uspela, je poskrbel Stojan Zdolšek, član nadzornega sveta Dela. Skliceval se je na besede Andrijane Starina Kosem, sedanje predsednice NS in pred tem državne komisarke na ministrstvu za gospodarstvo ter tesne Janševe sodelavke. Besede so bile jasne:

»Gospod Janša je povedal, kdo bo sedel v nadzornem svetu Dela, povedal je, kdo bo direktor, povedal je, kdo bo odgovorni urednik.«

Zdolšek je trditev ponovil dvakrat. Celo več, dodal je še, da so novinarji Dela Matija Grah, Rok Kajzer in Veso Stojanov bili deležni političnih odpoklicev in sankcij zaradi Janševe vlade. Ne le, da ni bilo pritiskov, resnica je obratna in bolj ostra: bili so neposredni ukazi, osebna licitiranja, koga je treba izbrati. Zdolšek je s tem ponovil ugotovitve iz znanega pisma Kosmove, v katerem ta priznava, da je bila neposredna eksekutorka osebnih navodil kontrole nad mediji po diktatu g. Janše. Njegova zaklinjanja, da ne on ne vlada nista nadzirala Dela (in medijev), so pred hudo preizkušnjo.

O oddaji je ažurno poročal portal RTVS, a zelo selektivno in z napačnim poudarkom o »medsebojnem obtoževanju«, ki v ničemer ni preseglo običajnih praks v sorodnih oddajah in bi ga zato težko okvalificirali za takšnega.

Nadzorni svet Večera je med razlogi za zamenjavo direktorja te časopisne hiše Milana Predana posredno kritiziral politično odvisnost. Posredni dokaz za kritiko je pač zamenjava direktorja in odgovornega urednika, ki bo sledila v 42. dnevih:

Večerovi nadzorniki so sprejeli tudi stališče, da so organi vodenja in nadzora dolžni zagotavljati vse pogoje za popolno samostojnost in neodvisnost urednikov in novinarjev. Kaj in kako smejo pisati novinarji, lahko narekuje zgolj novinarski profesionalizem, novinarska etika ter zavezanost javnosti, ne pa politika niti lastniki kapitala. Ta načela zagovarja in jih bo spoštoval nadzorni svet družbe in uprava Večera, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Celoten članek v Delu.

Vojko Flegar, bivši Delov novinar, na blogu Razgledi o tem, kako je Delo neodvisno od svojega lastnika Pivovarne Laško. O ozadjih in grožnjah leta 2005. Za pokušino:

Do letošnje pomladi, ko se je s prevzemom in imenovanjem novega nadzornega sveta laški lastnik Dela vrnil skozi glavna vrata na Dunajsko 5. Z Andrijano Starina Kosem, ki je zamenjala stran, na čelu nadzornega sveta. Zdaj je Slivnika čakala usoda Peroviča, naročili so mu, da spet zamenja odgovornega urednika; mimogrede, malce ironično, kakor je od zunaj zgledalo, da je strašno pomemben in se je najbrž tudi sam sebi zdel takšen, Slivnik ni po svoji volji imenoval niti enega odgovornega urednika Dela. Zamenjava se mu je posrečila sicer bolje kot Peroviču, a tudi odslužil je še hitreje od njega. Odstopiti je smel že dobra dva meseca kasneje.

Celoten članek.

Današnji TV klub na POP TV je bil neuravnotežen z gosti po razmerju 2:1. Povabili so Janija Severja, komentatorja Vesti, dr. Mateja Makaroviča kot dežurnega provladnega komentatorja in Branka Grimsa, znanega kot edinega avtorja zakona o RTV.

Problematično se nam zdi papagajsko ponavljanje zlaganega argumenta o »historičnem levičarstvu novinarjev«, tj. njihovi politični pristranskosti, ki ga je znova sprožil Makarovič:

»Glavnina medijev je nazorsko bližje tej opoziciji… Od dosedanjih vlad, ki so vladale, je tale še najmanj uspešna pri morebitnih pritiskih na medije…in zanimivo je, da prej takih pritiskov ni bilo zaradi nazorske usklajenosti novinarjev s prejšnjimi vladami.«

Nič od tega ni dokazano in ne drži. Huda insinuacija, ki bi jo lahko demantiral le kakšen kolektiven novinarski organ, ko bi to kaj pomagalo, če že povprečna pamet ne zaleže. Funkcija teze je jasna in ima vlogo dokazovanja, da so novinarji nekredibilni in vse počnejo le zato, ker ne marajo Janše. Dodatna funkcija je ta, da se diskreditira avtorje in podpisnike peticije. S tem se želi zanikati dejstvo, da želijo novinarji preprosto delati normalno, profesionalno, brez pritiskov in cenzure, česar jim vladajoča politika ne omogoča in ne priznava. Spomnimo na Grimsovo nedavno izjavo, da je »problem te vlade v tem, da nima vpliva na medije«. Kot da ga mora imeti in kot da ga res nima.

He accused the opposition of being behind a petition signed in September and October by 571 journalists — over a fifth of all journalists working in Slovenia — and sent to every EU government, accusing Jansa’s government of censorship and political pressure against the media.

The opposition dismissed Jansa’s accusations of an opposition “conspiracy,” saying it was their duty to keep the government in check.

Celoten članek.

Novinar Vesti si verjetno ni mislil, da bo njegova ugotovitev, datirana na 26. september 2007, veljala še danes. Komentirala, manipulirana, ovajana, zanikana in sploh popljuvana novinarska peticija še danes ni bila objavljena v nobenem izmed večjih slovenskih medijev, z izjemo Mladine. Ne le, da je bila deležna cenzure tedaj, ko je nastala, o čemer smo pisali, na čuden način se poznavanje njene vsebine predpostavlja še danes. Tu je denimo njen kratek »povzetek« iz spletnega in tiskanega Dela, tu je povzetek iz Večera.

Tako kot je o njej debela dva meseca molčal g. Janša, »molčijo« tudi mediji. Peticijo zato in zaradi nenehnih manipulacij predvsem v njenem zadnjem stavku znova objavljamo v celoti spodaj, dodajamo še povezavo na spletno stran www.peticijazopercenzuro.com. O njej smo pisali na teh mestih.

Celotna peticija:
PETICIJA ZOPER CENZURO IN POLITIČNE PRITISKE NA NOVINARJE V SLOVENIJI

Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.

Po volitvah 2004 je začela desnosredinska vlada trgovati z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev. S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti. (Continued)

Rok Praprotnik v Dnevnikovem Objektivu (24. 11. 2007) našteva nekatere primere političnih pritiskov in cenzure, ki jih je Janša v svojem govoru zanikal. Izpostavi pa tudi premierjev argument »Kje ste bili pa takrat?«, s katerim novinarje obtoži, da se niso solidarizirali z »njegovim« poslancem Mirom Petkom in pisali peticije njemu v bran.

Trditev je karseda daleč od resnice, slovenski novinarji še nikoli niso izkazali takšne solidarnosti. Spodaj je del iz govora Janše in »popravek« novinarja Praprotnika. Več o primeru Petek na spletni strani o tem.

Janša: Med nami sedi kolega Miro Petek, preden je kandidiral za poslanca novinar Večera, ki so ga grobo napadli, pretepli zaradi njegovega pisanja in skoraj ubili. Takrat ni šla v svet nobena peticija, da je bila v Sloveniji ogrožena medijska svoboda.

Popravek: Mira Petka, novinarja Večera, so napadli 28. februarja 2001. Razbili so mu glavo in povzročili trajne poškodbe. Novinarska skupnost se je nemudoma zganila. Izšlo je ogromno člankov novinarjev, ki so se ukvarjali z vprašanjem ozadja napada na novinarja. Zaradi pisanja je koroški podjetnik Janko Zakeršnik tožil pet novinarjev, vendar je kasneje od tožb odstopil. Društvo novinarjev Slovenije je sprožilo mednarodno akcijo v zadevi Petek, predstavniki slovenskih novinarjev so odšli v Bruselj, obveščali tuje stanovske organizacije… Mednarodna zveza novinarjev je v Sloveniji glede napada na Petka na pobudo slovenskih novinarjev izvedla preiskavo. Ta je ugotovila številne pomanjkljivosti v postopkih policije in tožilstva.

Epilog: Tožilstvo storilcev ni našlo, Miro Petek pa je svojo novo prepoznavnost unovčil na volitvah leta 2004 - zdaj je poslanec SDS. Ko je premier Janša zanikal angažiranje novinarjev primeru Petek, se Miro Petek ni oglasil in pojasnil, da je resnica povsem drugačna.

Pričakovali bi, da bo časopis Delo po tistem, ko poskuša biti »uravnotežen« še v drugo (v prvo mu je v režiji Petra Jančiča in Danila Slivnika pač spodletelo), nekoliko bolj dovzeten za primere političnih pritiskov. Še zlasti po aktualnem napadu predsednika vlade, ki ga obtožuje cenzure zdaj, ko mu je ušel izpod nadzora.

A tiskano Delo do današnjega dne o primeru Frelih ni poročalo, tudi o tožbi vodstva RTVS zoper poslanca Dušana Kumra ne. Nekaj podobnega je storila tudi RTV SLO, namreč molčala, enako velja za Večer, ki šele danes poroča o zadevi skozi sporočilo, da bo vodstvo RTVS tožilo poslanca in novinarja Blaža Zgago. Zakaj, bralec Večera ne more vedeti.

Takšno ravnanje je nenavadno v času nekaj dni po glasovanju o zaupnici in splošnem zatrjevanju premierja, da pritiskov na novinarje ni. Spomnimo, da je Frelih moral oditi, ker je menda preslabo uravnotežil zasedbo v svoji oddaji Studio ob 17. Šlo je za politični pritisk in jasen poskus vplivanja na zasedbo nastopajočih.
Zapis o tem v splošnem konglomeratu dogodkov prinaša zgolj spletno Delo.

O včerajšnjem (23. 11. 2007) demantiju novinarjev Zgage in Šurca smo že pisali, vendar smo šele danes prejeli integralno verzijo besedila. Primerjaj še npr. zapis Dela.

Navedbe tiskovnega predstavnika vlade so neresnične

Navedbe tiskovnega predstavnika vlade g. Valentina Hajdinjaka o Peticiji zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jih je danes posredovala Slovenska tiskovna agencija, so neresnične, zavajajoče in jih odločno zavračava. Ni res, da se je besedilo peticije kakorkoli spreminjalo med zbiranjem podpisov ali kasneje. Od 6. septembra zvečer, ko je bilo oblikovanje peticije zaključeno, se besedilo peticije ni spremenilo. Podpisi so se uradno pričeli zbirati 10. septembra, po objavi peticije, 26. septembra, pa je besedilo javno dostopno na spletni strani www.peticijazopercenzuro.com. Tudi navedbe, da naj bi naju po objavi peticije katerikoli podpisnik zaprosil za umik podpisa, niso resnične. Prav tako so neutemeljene trditve, da so se podpisi zbirali na lažen in zavajajoč način.

Matej Šurc

Blaž Zgaga

Handelsblatt smo že citirali in veseli nas, da so nas opazili tudi nekateri kolumnisti. Glede na uspeh nadaljujemo – članek »Sloweniens Lack zeigt erste Kratzer« je sicer objavljen že 29. 10. 2007, a ni nič manj aktualen. O tem, kako slovenski lak kaže prve praske, o nekoč zgledni učenki, ki se pred predsedovanjem EU zapleta v protislovja, o novinarski peticiji, o pritiskih na medije in upanju na več demokracije pred predsedovanjem.

Celoten članek.

Elektronsko pismo skesane in razočarane novinarke, objavljeno v samostojnem prispevku Vesti in ki trenutno služi kot kronski dokaz vladini dobro premišljeni strategiji odvzeti kredibilnost novinarski peticiji, novinarjem in njenim učinkom, vsebuje nekaj zanimivih posebnosti. O njem smo že pisali, zdaj opozorimo na naslednje elemente:

1. Pismo vsebuje tri zaglavja, od katerih je eno prilepljeno »samostojno«, tj. brez vsebine.

2. Podpisa (signaturi) obeh novinark sta enaki; po zatrjevanju nekaterih le redki novinarji na RTVS uporabljajo takšno šablono.

3. Vsebina pisma prve novinarke (ki je edino »vsebinsko«) se nenavadno ujema z nekaterimi željami vlade in predvsem izjavami premierja v ponedeljek ali pred tem, da peticiji odvzame kredibilnost: omenja zavedenost, omenja obžalovanje, omenja tezo o dveh različnih vsebinah peticije, omenja sram(oto).

4. Pobudniki in podpisniki bi lahko zlahka zavrnili trditve, a je nenavadno, da tega ne storijo; omenja se zahteva po umiku podpisa (če je ta resnično obstajala, bi jo morala anonimizirana novinarka dokumentirati); omenja se ponarejenost peticije, češ obstajala sta dva teksta (če je to res, se to da dokazati, dokazati pa se da tudi obratno, da ni res).

5. Nenavadno je, da novinarka ne spregovori javno, saj je predmet njenega protesta prav dejstvo, da ni umaknjen njen podpis; v danih razmerah pa ga ni mogoče umakniti, če se ne razkrije – tu bi pobudniki morali podpisnico k temu pozvati.

6. Izjemno nenavaden, tako rekoč podrepniški je ton opravičevanja (»Zelo mi je žal« se ponovi dvakrat, občutena sramota dokazuje izjemno psihično stisko novinarke), ki jo lahko pričakujemo le od izjemno lojalnega avtorja.

Splošen vtis je, da je takšna gesta prišla vladi kot naročena (in je morebiti tudi bila) in z njo za vsaj domačo javnost uspešno nevtralizira učinkovanja peticije. Javnost zdaj dvomi, kaj je res in nima več tako dobrih razlogov verjeti avtorjem peticije. Pričakovali bi, da bodo podpisniki na te obtožbe odgovorili bolj ofenzivno.

Že razumemo, da pisatelj Drago Jančar politično favorizira stranko SDS in Janeza Janšo, toda tale jutrišnja Delova kolumna je res akademski cinizem:

Prejšnji teden sem v neki dunajski kavarni skoraj polil jutranjo kavo, ko sem prebral, da v Sloveniji vlada cenzura, da vlada nadzira vse medije prek lastniških deležev v njih in da je to slabo znamenje za slovensko predsedovanje Evropski uniji. Članek se je skliceval na peticijo slovenskih novinarjev. Nikakor ne bi skoraj polil jutranje kave, če bi šlo samo za vprašanje patriotizma. Patriot se zna hitro potolažiti: ah, ti Avstrijci, reče, ne privoščijo nam, da bomo vodili Evropo, mi včerajšnji podložniki. Pa še na prvi strani časopisa pišejo o hudem povišanju življenjskih stroškov v Avstriji, slabe novice iz sosedstva jim to pomagajo prebaviti. Nisem skoraj polil kave zaradi domovinskih čustev, ampak zaradi začudenja: da je v teh dveh mesecih, ko sem veliko na tujem in samo občasno in površno berem slovenske časopise, doma zavladala cenzura? Ki naj bi bila slabo znamenje za slovensko predsedovanje EU? In katere medije ima v posesti vlada, ko pa niti za en sam časopis ne moremo reči, da je, kakor je to običajno skoraj v vseh evropskih državah, provladen?

Citata iz pisma Pivovarne Laške in predsednika njene uprave, Boška Šrota, dostopna na RTVS in Siol.net:

O Janševih krempljih nad mediji:

Kritičen je bil še do dejstva, da je Janša Pivovarno Laško omenjal kot medijski konglomerat, in zatrdil, da se Pivovarna za razliko od vseh dosedanjih vlad, tudi Janševe, ni nikoli vtikala v kadrovanje v Delu, katerega lastnik je: “Želimo biti neodvisen in verodostojen medij, na katerega ne bo vplivala aktualna politika. Seveda ta medij ni kriv za slabo podobo Slovenije v svetu, saj korektno poroča kot mnogi, ki niso v vaših krempljih”.

O neodvisnosti golfa in članske izkaznice na sposobnost v nadzornem svetu medija:

Poudaril je tudi, da v celotni skupini Pivovarna Laško zaposluje sposobne ljudje, ne glede na njihove hobije, politično opredeljenost ali znanje igranja golfa. Dokaz za to je po Šrotovih besedah predsednica nadzornega sveta osrednjega slovenska časnika Andrijana Starem Kosina, ki je dolgoletna članica SDS. Na podlagi teh dejstev, tako Šrot, bi lahko napačno sklepali, da Delo vodi SDS. “Vendar v naših vrstah ni prostora za klientalizem in nepotizem. Štejejo le rezultati. Naši so odlični, kakšni pa so vaši, bomo volivci povedali na skorajšnjih volitvah,” je še v odprtem pismu zapisal prvi mož Pivovarne Laško.

Povzeto po STA via Matkurja:

DNS poziva vlado k prenehanju diskreditacij novinarjev
23.11.2007

Ljubljana, 23. novembra (STA) - Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je v današnji izjavi za javnost pozval vlado, naj preneha z diskreditacijami novinarjev in podpisnikov peticije zoper cenzuro, so sporočili iz DNS. Menijo, da to, kar zadnje dni doživljajo novinarji Blaž Zgaga, Matej Šurc in Sandi Frelih, ruši dosežke novinarstva v demokratični družbi.

Pravica do izražanja mnenja je temeljna ustavna pravica v Sloveniji in temeljna pravica, ki jo v Evropski uniji zagotavlja Deklaracija o človekovih pravicah, so še zapisali.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije poziva vlado, naj preneha tudi s “preštevanjem” novinarjev, ki so podpisali omenjeno peticijo. Z ustvarjanjem vtisa o domnevni neverodostojnosti podpisnikov peticije, kot to počne vladni tiskovni predstavnik, se po njihovem mnenju izvaja pritisk na podpisnike in obrača pozornost stran od vsebine peticije, so še zapisali v izjavi za javnost pri DNS.

“Pravica podpisovati peticije je temeljni demokratični inštrument in je bila v Sloveniji dokončno izbojevana leta 1988, ko se je pod peticijo Odbora za zaščito človekovih pravic podpisalo ogromno ljudi,” so še zapisali in pozvali vlado, naj te tradicije ne prekine.