Medijski watch dog

Kot vse kaže, je znameniti vrinek »zelo spoštuje nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije« doživel popravek, ki ga je, očitno po uradni poti, terjala prizadeta stran. O uredniškem prenarejanju smo, verjetno ekskluzivno, že poročali. Popravek uredništva STA prihaja natanko v času in še isti dan, ko se mora braniti pred hudimi obtožbami, tudi Društva novinarjev Slovenije, da politično pristransko opravlja svoje delo. S tem takšno ravnanje po svoje priznava. Podpisani je znova bom/bom (Borut Meško), objavili so v poznih nočnih urah (nedvomno zaradi večje branosti). Celotna vest, tudi spodaj:

POPRAVEK: Danilo Türk - z mednarodnimi izkušnjami v vrh politike
25.10.2007

Ljubljana, 25. oktobra (STA) - V vesti z naslovom Danilo Türk - z mednarodnimi izkušnjami v vrh politike se drugi stavek prvega odstavka pravilno glasi: Türk, ki so ga v preteklosti omenjali kot kandidata za generalnega sekretarja ZN, zelo spoštuje prvega predsednika države Milana Kučana, in ne: Türk, ki so ga v preteklosti omenjali kot kandidata za generalnega sekretarja ZN, zelo spoštuje nekdanjega predsednika Zveze komunistov Slovenije in prvega predsednika države Milana Kučana. Popravljeno vest objavljamo v celoti.
Danilo Türk - z mednarodnimi izkušnjami v vrh politike

Danilo Türk, odlični poznavalec mednarodne problematike in prvi veleposlanik Slovenije pri Organizaciji združenih narodov, se je v predsedniško tekmo podal, ker bi bil rad “združevalni predsednik”. Türk, ki so ga v preteklosti omenjali kot kandidata za generalnega sekretarja ZN, zelo spoštuje prvega predsednika države Milana Kučana. O njem je prepričan, da je bil zelo dober predsednik.

Slovenski veleposlanik pri ZN je bil od leta 1992 do leta 2000, ko je za pet let postal pomočnik generalnega sekretarja ZN Kofija Annana in najvišje uvrščeni Slovenec na hierarhični lestvici svetovne organizacije. Potem ko ga Annan ni imenoval na položaj podsekretarja za politične zadeve, je odstopil. V New Yorku je prebil 13 let, večinoma kot predstavnik nove države, po koncu dela v ZN se je vrnil v akademsko sfero na Pravni fakulteti v Ljubljani. Danes je prodekan Pravne fakultete v Ljubljani ter redni profesor mednarodnega prava.

V času, ko je bil diplomat v ZN, je požel kritiko, ne le hvale. Predsednik SNS in predsedniški kandidat na letošnjih volitvah Zmago Jelinčič je namreč v tistih letih, ko je bila Slovenija med nestalnimi članicami Varnostnega sveta od 1. januarja 1998 do 31. decembra 1999, menil, da se je naša država v ZN obnašala kot 55. država ZDA, da se je popolnoma podredila ameriškim interesom, zanemarila pa je sodelovanje z drugimi, na primer Rusi. Türk je takšne očitke takrat zavrnil.

Na nedavno vprašanje STA, ali se vidi kot pravi kandidat za voditelja države, je odgovoril, da se absolutno vidi v vlogi predsednika države, saj ve, kaj predstavlja. Kot svojo prednost tako izpostavi, da se je med delom v svetovni organizaciji srečal s številnimi, kakšnimi 100, šefi držav in šefi vlad. Vtis sta nanj naredila denimo finska predsednica Tarja Halonen, ki jo ceni po njeni toplini in socialnem čutu, ki ga izkazuje s svojim delom, ter nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Med zgodovinskimi osebnostmi pa mu je izredno, tudi po značaju, všeč Charles de Gaule, ki je bil predsednik Francije.

Türk poudarja, da se bo v primeru izvolitve zavzemal za dobro koordinirano in usklajeno politiko v državi. Predsednik države po njegovem mnenju “mora dajati zgled sposobnosti za komunikacijo z vsemi”. “Mislim, da solistične akcije predsednika države ne morejo biti dobre, ampak da je treba delovati usklajeno,” je poudaril Türk in kritično ost usmeril tudi v iztekajoči se mandat sedanjega predsednika Janeza Drnovška. “Lahko so razlike v mnenjih, ko se politika formira, ampak te razlike je treba zgladiti v dialogu med ljudmi, ki tvorijo vodstvo države, in potem delovati navzven enotno,” še doda.

Meni, da bi v Sloveniji morali gojiti večjo kulturo dialoga in konsenza. Opaža, da se pri nas že nekaj časa - ne samo v času sedanje vladne koalicije - posega po preglasovanju precej hitro, brez pravega prizadevanja, da bi se doseglo čim širše soglasje o pomembnem zakonu in rešitvi pomembnega vprašanja. Türk pogreša tudi bolj dejavno zunanjo politiko, saj ni znana po kakšnih dobrih predlogih niti na Balkanu niti kje drugje.

Dobro pozna predsedniške pristojnosti, zato ne podpira zamisli, ki bi šle v smer predsedniškega sistema, čeprav ne bi nasprotoval možnim dodatnim pristojnostim. Ne bi se zavzemal za gradnjo predsedniške rezidence. “Živimo v času, ko je treba javno porabo zmanjševati in predsednik mora dajati zgled.”

Še pred začetkom predvolilne kampanje, ki je bila zelo umirjena, brez nizkih udarcev med kandidati, je v javnosti zelo odmeval spor s predsednikom borčevske organizacije (Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije) Janezom Stanovnikom, ko mu je zameril njegovo izjavo, češ da je komunistična partija izrabila partizanstvo za osvojitev oblasti. Türk pravi, da sta se s Stanovnikom srečala 8. septembra v Novi Gorici in si segla v roke in se se pogovorila o tem, da bosta komunikacijo nadaljevala čez nekaj časa. Po tem so Stanovnikove kritike na račun Türka sicer minile. A Türka, katerega volilna baza so tudi borci in njihovi svojci, Stanovnik ni podprl. Stanovnik je javno podprl protikandidata Mitja Gasparija ter se udeležil Gasparijevega sklepnega predvolilnega shoda v Ljubljani.

Türk na očitke, da med nastopi predsedniških kandidatov ni bistvene razlike, odgovarja, da je razlika opazna tako glede osebnega stila, vsebine različnih vprašanj, nastopa. Sicer si, ob izvolitvi, ne bi želel, da bi ga ljudstvo pojmovalo kot “očeta naroda”. “Mislim, da ljudem na Slovenskem ni treba vsiljevati avtoritete, ampak je treba pokazati jasnost v razmišljanju, odločnost in zlasti veliko premišljenosti.” Zato ni za zaletavo nastopanje, bi pa skušal bolj izkoristi možnost, ki jo daje 224. člen poslovnika državnega zbora, ko predsednik lahko v DZ obrazloži mnenja do posameznih vprašanj.

Danilo Türk se je rodil 19. februarja 1952. Mladost je preživel v Mariboru kot prvorojenec učitelja Štefana in šivilje Marije. Stanuje v Ljubljani. Poročen je z Barbaro, s katero se je spoznal v knjižnici, ko je iskal gradivo o mednarodnih organizacijah. Je tudi oče Helene, ki se jima je rodila leta 1980. V 80-ih je sodeloval z Amnesty International pri reševanju različnih primerov kršitev v tedanji Jugoslaviji. Med dosežke šteje, da je bil njegov osnutek poglavja o človekovih pravicah vključen v ustavo Slovenije. Ob imenovanju za veleposlanika v ZN ga je tednik Mladina upodobil na naslovnici kot Supermana. To naslovnico ima še danes shranjeno v okvirju.