Kako diskreditirati novinarje in njihove šefe: lezbijke in tajkuni
Barbara Verdnik v zadnji številki (24. 10. 2007) Nedeljskega dnevnika piše zgodbe okoli Primorskih novic in spomni na načine diskreditiranja novinarjev, ki jih izvaja koprski župan Boris Popovič:
Kako groteskno je vse skupaj, lahko podkrepi še zgodba novinarke Primorskih novic Petre Vidrih. Ker je Popoviču po njegovem mnenju zastavila neprimerno vprašanje, jo je najprej verbalno napadel, kar je potem nadaljeval še na tiskovni konferenci, v oddaji Trenja in v drugih medijih. Govoril je, da je neprimerna za novinarko, da je lezbijka, ljubica in piarovka bivše izolske županje, da rada popiva in da tako ves Koper ve, kakšna je. In po vsem tem je vložil kazensko ovadbo, ker naj bi Petra ravnala zoper njegovo čast in dobro ime. Petra Vidrih je pravno pomoč poiskala v odvetniški pisarni Čeferin. Na koprsko sodišče so naslovili prošnjo, da bi zadevo zaradi nepristranskosti prenesli v drug kraj, vendar jih je sodišče zavrnilo oziroma je zadevo iz okrožnega preneslo na okrajno sodišče v Kopru. Predsednik koprskega sodišča je Bogomir Horvat, ki so ga novinarji opazili v zasebnih stikih s Popovičem. Potem je vložila tožbo tudi Petra in sicer v Ljubljani, po letu dni pa se ni začela še nobena obravnava. Od takrat ni več zadolžena za poročanje iz koprske občine, kar je prav tako zelo zgovorno.
O šikaniranju novinarke Vidrihove smo že poročali. Kot poroča današnji Drugi dom (via Dnevnik), pa za koprskim županom ne zaostaja niti premier. Janša raje uporabi moden izraz »tajkun« in se maščuje za medijsko povzemanje svojega lapsusa o štrucah kruha v smetnjaku, kar naj bi menda bila iz konteksta iztrgana manipulacija. (Kot smo napisali, so provladni mediji o spodrsljaju solidarnostno molčali). Pa ni manipulacija, kajti pregled konteksta pokaže, da gre za njegovo, Janševo manipulacijo. Medklic: kje ste, novinarji, da ne raziščete te manipulacije v manipulaciji – Janša vendar nikjer ni govoril o presežkih zavrženega kruha! Osebna diskreditacija je videti taka:
Premier je na seji ESS opozoril, naj ne nasedajo provokacijam z »zlonamernimi interpretacijami izjav o kruhu v smetnjakih v medijih, ki so v lasti tajkunov«. Udeležencem je pokazal včerajšnjo izdajo Dnevnika (ta je v lasti DZS, ki jo vodi Bojan Petan, op. p.) in opozoril »na komercialno televizijo, ki je v lasti tajkuna, ki si vsako leto kupi novo letalo ali jahto« (mislil je na Pop TV in Marjana Jurenca, op. p.).
(Za tiste, ki imajo težave z razumevanjem in argumentacijo: tudi če bi Vidrihova res bila lezbijka, to ni relevantno za njeno razpravo o novinarskem delu oz. njenem ravnanju. Tudi če bi Jurenec res bil tajkun, to ni relevantno za razpravo o domnevni zlonamerni interpretaciji o kruhu v smetnjakih).
OPUSDEI pravi:
Prihaja fašizem. V zraku je.
25. oktober 2007 ob 9:12 | Stalna povezava
až pravi:
Samo nek pomislek (se oproščam za dolžino): A ni zanimivo, v kakšne razsežnosti gre reakcija predsednika vlade? Saj navsezadnje gre samo za (simbolično vzeto) par štruc kruha … Sprašujem se, kje je njegova elementarna empatija, če prevedem, preprosto sočutje do ljudi, ki v resnici nimajo kruha, oz., po drugi strani, kje je njegova resnična zgroženost nad tistimi, ki kruh mečejo v smeti. Ali mu sploh kaj je do vsega tega? Če povem drugače: kaj Janša v resnici misli, kako čuti? Ali ni vse, kar (v zadnjem času pa sploh) počne, povsem vulgarna politizacija, še več, ideologizacija vsega tistega, kar njegove izjave oziroma početje kritično vrednoti. Skozi ideološka očala vidi prav vsako stvar, tudi na videz tako preprosto, kot je kruh (in o čemer bi se seveda dalo marsikaj reči). Kako bi recimo na “medijske zlorabe” njegove izjave reagiral manj živčen in socialno bolj čuteč politik? Zagotovo bi medije ošvrknil, a bistvo vendar ni v medijih, temveč v problemu (če ga resnično vidi oziroma če ima do njega zares empatičen odnos), torej v kruhu. A Janša kruha sploh ne vidi, ne vidi tudi vsega, kar pojem kruha (recimo v krščanski dogmi) pomeni, on vidi Idejo in pa Sebe. No, pravzaprav hočem reči: kaj nam Janša s takimi (in podobnimi) reakcijami sporoča o sebi kot politiku oz. človeku? Če povem preprosto: to je človek, ki si ga ne bi želel imeti niti za soseda niti za prijatelja - “usoda” pa mi ga je namenila za predsednika vlade, ki me prizadeva mnogo bolj kot sosedje ali prijatelji … Politik že, a človek? - Ni čudno, da ga v zadnjem času »človeči« predvsem njegova spremljevalka, s kot-da-mimogrede popravljanji frizure ali česa že in simpatično naučenimi izjavami o »mojem Janezu«. Žal premalo, saj ji ta Janez že v naslednjem nastopu uide v cinično grimaso, ki ne prizanaša nikomur, pri tem pa se pokaže kot spačena predvsem njegova lastna človečnost.
25. oktober 2007 ob 10:50 | Stalna povezava
Nogavička pravi:
Iz lastnih izkušenj vem, da ljudje poslušajo besede in si jih poskušajo zapomniti. Kakšno sporočilo te besede prinašajo, torej interpretacija le-teh, pa je odvisno bolj od osebne razgledanosti in širine duha.
Z zamenjavo oblasti se je spremenil tudi diskurz, ki je, vsaj mene, presenetil. Ta je iz najvišjega nivoja postal povsem pritlehen, aroganten in banalen. Iformacija, ki s(m)o jo dobili iz rezultatov prvega kroga aktualnih volitev, kaže na to, da ljudje prepoznajo v brezbrižnosti in aroganci govorca njegov pogum in odločnost ter ga nagradijo z 20 %.
Namesto da bi najvišji voljeni predstavniki ljudstva, in s tem sistemska avtoriteta in zgled medijskemu prostoru (beri: avtoriteta in zgled ljudem, ki jih komuniciranje z javnostjo zadeva in doseže), ljudem sporočali katere so, vsaj osnovne, civilizacijske norme, poskušajo ugajati volilcem in se zgledovati po prej omenjeni avantgardi, vedno bolj.
Veliko dela nas čaka; tudi po tem, ko se bo oblast ponovno zamenjala.
25. oktober 2007 ob 13:43 | Stalna povezava
stergo ergo pravi:
až-analiza je odlična - ne gre samo za slabo politiko, za slabega človeka gre- politika se lahko spremeni, človek ostane-
25. oktober 2007 ob 14:33 | Stalna povezava