Medijski watch dog

Kot poročata Vest.si (tukaj) in Drugi dom (tukaj), je generalni direktor RTV Slovenija spisal osnutek kodeksa ravnanja zaposlenih v javnem zavodu RTV Slovenija, ki zveni bizarno, neverjetno in neuresničljivo. Odlikujejo ga neverjetna rigidnost in zategnjenost, ultrakonservativni svetovnonazorski pogled na komunikacijo, oblačenje in delovne navade. Še huje, napisan je v maniri naivnega idealizma, ki je v praksi neuresničljiv in zato zmes nepraktičnosti, nerealizabilnosti in predvsem konceptualne bizarnosti. Dokaz torej, kako ni nevarna le politizacija medijev, temveč tudi svetovnonazorski babilon njegovih protagonistov.

Le nekaj najbolj neverjetnih zahtev iz menuja:

»Naša programska odličnost temelji na spoznanju, da so še tako kakovostne oddaje komaj dovolj dobre za (naše) poslušalce in gledalce.«

(Če najbolj kakovostne oddaje niso dovolj dobre, katere so?)

»Vizija je vabljiva podoba želene prihodnosti, ki jo lahko organizacija doseže, če se zanjo zavestno, načrtno odloči in dovolj potrudi.«

(Retrogradni romantični blablaizem, s katerim si nihče ne more pomagati).

»Več kot prijateljstvo na delovnem mestu ni primerno. Medsebojni odnosi naj bodo poslovni in ne preveč osebni.«

(Nedopustna kontrola čustev. Mar to pomeni, da moraš prekiniti delovno razmerje, če se zaljubiš?)

»Prijaznost in strpnost se v osebnem stiku s strankami, gosti ali sodelavci vedno obrestuje. Prijazna beseda in nasmeh ublaži še tako nestrpen odnos.«

(To ni kodeksna zahteva, temveč nezavezujoča duhovna misel. Nezavezujočih misli pa ni mogoče kršiti ali slediti).

»Lepo je, če se ob vsakokratnem srečanju med seboj prijazno pozdravimo, tako v poslovni stavbi kot izven nje.«

(Formulacija prinaša zgolj dobronamerno sugestijo in nič ne določa ali zapoveduje. Lepo je marsikaj, tudi to, da nam ne težijo z nelepimi kodeksi).

»Ne dovolimo, da bi neurejen videz, neugoden telesni vonj ali neprimerna obleka pri delu prevladali nad našo strokovnostjo.«

(Velja isto kot zgoraj. Določila so ohlapna in relativna, konservativna in ozka. Kaj pa, če ima kdo telesno okvaro in kaj, če nima denarja za primerno obleko? Ali še huje: ima eno primerno obleko, ker nima denarja, in ta oddaja vonj, ker ne more biti dnevno oprana?).

»Če bomo videli, da ima sodelavec veliko dela, mi pa imamo trenutno čas, mu bomo pomagali in s tem bo delo prej končano. V primeru, da sami ne bomo zmogli ugodno rešiti določenih zadev, za pomoč prosimo sodelavca.«

(Nesmiselna zahteva, ki terja solidarnost, katere izkazovanje je povsem ohlapno in arbitrarno opredeljeno in zato zlahka predmet relativizacij, iskanja izgovorov, itd.)