Medijski watch dog

Darijan Košir, Delov urednik za gospodarstvo in namestnik odgovornega urednika, ima zanimive predstave o tem, kako mora biti »njegov« časopis poenoten v politični in ekonomski viziji. Takoj pod novico na prvi strani (Delo, 27. 9. 2007) s pomenljivim in arogantnim naslovom »Težka bo, gospodje«, ki govori o zahtevah sindikatov po zvišanju t. i. »delavskih plač« in napovedanih protestih, je priobčil nekaj, kar je videti bolj kot uredniški komentar:

Da, drži: toda zahtev sindikatov po linearnem zvišanju plač, še posebno ob spektakularni napovedi stavkovne paralize, kot časopis ne moremo podpreti. Ravno nasprotno. Ta časopis že vsaj dva meseca analitično opozarja na naraščajočo inflacijo in z njo povezane nevarnosti, povezava pa je silno preprosta: če se višje cene prelijejo v višje plače, se te nove plače vgradijo v stroške podjetij in potem se ti stroški nazaj prelijejo v (znova) še višje cene, in smo sredi zelo nevarne spirale. Ne le konkurečnost gospodarstva, porušila se bodo vsa makroekonomska ravnovesja. In smo pri portugalskem scenariju, o katerem smo napisali že romane: pri scenariju, ko bo padlo gospodarstvo potrebovalo dolga leta, da se bo sploh pobralo…

Vladi smo na tem mestu pred dnevi priporočili, naj zaradi grozeče inflacije, najvišje med državami evrskega območja, dvakrat višje od evropovprečja in višje od zloglasnega maastrichtskega merila »znosnosti«, takoj ukrepa.

Vprašanje se glasi: kdo od Dela sploh pričakuje, da bo podprl zahteve sindikatov in njihov protest? Kdo od njega pričakuje, da piše priporočila vladi? Čemu takšen uredniški signal in komu je namenjen? Od dobrega časopisa pričakujemo korektne novice in dobre komentarje, ne pa uredniško-političnih odločitev o tem ali drugem politično ali gospodarstvo pomembnem dogodku. Mar to pomeni, da bodo v Delu selektivno zavračali komentarje, ki niso pogodu g. Koširju in vodstvu časopisa? Mar to pomeni, da bodo temu ustrezno priredili informacije in poročila?

Zdi se, da je Košir s komentarjem kar sam razkril, kako zelo je časopis interpeliran v politiko in kako niha med tem, kaj podpreti in kaj ne. Kot kakšen ekonomski forum ali strateški svet pri vladi. Pa je žal ali k sreči zgolj časopis.

Odgovorni urednik Dela, Janez Markeš, v svoji redni sobotni kolumni (Delo, »Na svidenje, časopisi?«, 29. 9. 2007) takole zavrne peticijo novinarjev zoper cenzuro, ki jo je doslej podpisalo že skoraj 500 novinarjev, med njimi okoli 40 tudi iz časopisne hiše Delo:

Sam sem nedavno v podpis dobil omenjeno peticijo zoper cenzuro. Nisem je podpisal. Lahko razumem motive nekaterih novinarjev, da so jo podpisali, navsezadnje je to stvar intelektualnih prioritet in osebne odločitve, čeprav je napisana na ravni, ki ne prenese intelektualnega preizkusa. Zelo težko pa profesionalno razumem motive dveh avtorjev, Mateja Šurca in Blaža Zgage, ki sta jo napisala. V javnost sta jo namreč lansirala politično oportuno, na obletnico zakona o RTV. Spregovorila sta pavšalno, o katastrofalni situaciji v večini medijev in v vsej Sloveniji. V tem segmentu bom kot urednik Dela njun ostri kritik. Bilo je 1. avgusta, ko sem prevzel uredništvo Dela in v svojem programu sem se javno zavezal, da bom v tem časopisu zagotavljal avtonomijo in profesionalizem. Mislim, da Delo s svojo kakovostno novinarsko ekipo in z vsebino to tudi dokazuje. V peticiji pa dva novinarja Delo 25. septembra implicitno uvrščata v tekst kot del novinarskega problema in ne kot del rešitve. Poanta je preprosta: ker drugače ne zmoreta niti v drugih primerih, se z listo podpisnikov ne pomikata k rešitvi, temveč proč od nje.

Mislim, da so novinarji, ki razumejo, kaj je od vsakokratne oblasti odvezano profesionalno novinarstvo. Tudi taki, ki znajo ločiti med aktivizmom in profesionalno častjo in avtonomijo. Pravzaprav nas ni malo, ki mislimo, da je treba slovensko novinarstvo iz razvalin poslanstev in tranzicij postaviti na lastne noge in temu poklicu vrniti dostojanstvo, ki mu pripada. Naj je to všeč oblasti in protioblastnim aktivistom ali ne.

Argumentacija je zanimiva in jaha na klasičnem triku podtikanja političnih motivov in »aktivizma«, torej argumentu oblastnikov in Janeza Janše: novinarjev ne vodijo profesionalni motivi (očita jima protioblastni aktivizem in politikanstvo), ocene so pavšalne, novinarja ne vidita, da je Delo del rešitve, ne problema (sic!), pobuda je korak proč od rešitve, aktivizem pomeni klofuto avtonomiji novinarjev.

Odgovorni urednik Dela pa žal ni pojasnil, zakaj v svojem časopisu ne piše o odmevih na peticije iz tujine. O njih Delo ni poročalo, čeprav je denimo Evropska zveza novinarjev (EFJ) jasno podprla omenjeno peticijo. Kako se takšno postopanje ujema z njegovim zaklinjanjem iz kolumne, češ v Delu gojimo profesionalnost? So evropske mednarodne institucije tudi politični aktivisti, so morda zaslepljene in zavedene?

Poročali smo že o tem, da so na blogu nizozemske kraljeve družine objavili podporni zapis o peticiji novinarjev Blaža Zgage in Mateja Šurca in v angleščini tudi samo vsebino peticije.

Besedili sta bili dostopni na tej in tej strani. K sreči smo jih našli v cache-ju googlove spletne strani, shranili in si ju lahko ogledate tule in tule.

Strani sta bili očitno umaknjeni, nadomeščeni pa so novi zapisi. Denimo tale današnji, ki govori o tem, da bosta od 2. do 4. oktobra 2007 na uradnem obisku v Sloveniji Njegova Kraljeva Visokost Princ Oranski R.H. Willem Alexander in Princesa Maxima Kraljevine Nizozemske. Več tule, o urniku obiska pa tule.

Športni urednik in komentator RTV Slovenija, Igor E. Bergant, sicer po še eni kadrovski farsi vodstva RTV neuspel kandidat za mesto športnega urednika navzlic podpori sodelavcev,  je na svojem blogu kritično povzel nekatere stare dileme glede oddaje Piramida. O njej smo že velikokrat pisali (glej objave). Prispevek si velja prebrati v celoti, spodaj izsek za pokušino:

Ena izmed takih je oddaja TV Slovenija »Piramida«, licenčni proizvod, ki ima za samooklicani cilj izbor najboljšega retorika (je to v Sloveniji res Marjan Podobnik?!), v resnici pa naj bi bila pomembnejša pot, zabava namreč. Res je sicer, da so jo njeni slovenski snovalci pred letom dni, se pravi na začetku, predstavljali kot »informativno oddajo, ki je lahko tudi zabavna.« Potem, ko so vanjo sredi »vstaje« v Ambrusu povabili poslanca Jelinčiča (in jih je le-ta tako zelo presenetil s svojim vedenjem) in romskega svetnika, je sicer tudi uradno postala (samo) razvedrilna. A kolikor spremljam izjave voditeljice oddaje v tisku, se tudi ona v enem letu še ni povsem sprijaznila s tem, da pravzaprav nastopa v oddaji, ki bi po definiciji (in tudi zaradi tega, ker je sponzorirana) morala biti izključno zabavnega značaja.

Izgovarjanje na to, da je piramidalni vzornik nastal na Hrvaškem (in ga na sestrski HTV prav tako predvajajo v t.i. prime-timu), se mi zdi popolno sprenevedanje. Na eni strani se ves čas trudimo dokazati, da je naša RTV nacionalna kulturna institucija, ki naj bi zadovoljevala predvsem (kulturne) potrebe lastnega okolja (ter uveljavljala kakovostno zahtevnost tudi na tem področju), po drugi strani pa, na primer s »Piramido«, vanj uvažamo vzorce drugega okolja, ki ima ne glede na skupno zgodovino v zadnjem poldrugem desetletju popolnoma drugačne izkušnje z razvojem demokracije, prevladujočo politično kulturo in – predvsem – procesom družbenega soočanja s posledicami vojne. Moja primerjava med Slovenijo in Hrvaško ni vrednostna, saj iz navedenih razlogov Slovenija in Hrvaška v mnogočem nista primerljivi. Če je »Piramida« na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ali Srbiji še morda primeren medijski način utirjanja javne polemike na kolikor toliko znosne poti, jo v Sloveniji – to je pač moje mnenje – dejansko iztirja.

V prejšnjih zapisih smo že poročali o odmevih na Peticijo proti medijski cenzuri, ki sta jo na domačo in tujo javnost naslovila novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc. Zanimivo je spremljati, kako se odzivajo potencialni podpisniki njune peticije. Kot smo že omenili, peticijo skoraj v celoti bojkotira centralna redakcija Večera v Mariboru.

Zbrali smo nekaj prvih tujejezičnih zapisov oz. zapisov v tujih medijih, v naslednjih zapisih sledijo novi:

SloveniaTimes

Der Standard

DPA & EUX TV

Podpora nizozemske kraljice (blog in blog)

MRT (makedonska RTV)

Wiener Zeitung

El Mundo

JOJ (Slovaška)

Salzburg.com

Tyden

Sme.sk

HNonline

Peticija proti cenzuri, o kateri smo poročali, odmeva doma in v tujini, trenutno pa se podpisi novinarjev zbirajo na tajništvu Društva novinarjev Slovenije. Kot zanimivost omenimo, da je ni podpisal praktično noben novinar Večerove centrale, torej časopisa, iz katerega prihaja soavtor peticije Blaž Zgaga. V vsakem primeru bo končni seznam podpisnikov zanimivo čtivo.

Preverili smo zapise na teh straneh: Delo.si, 24ur.com in RTV SLO. Peticijo je podprl in na svoji uradni strani objavil tudi predsednik države, dr. Janez Drnovšek.

V tujini poroča o peticiji avstrijski Standard, danes pa se je oglasila z izjavo oglasila tudi Evropska zveza novinarjev (EFJ). Tukaj. Celotna izjava je spodaj.

EFJ Supports Petition Against Censorship and Political Pressures on Journalists in Slovenia

27/09/2007

Today the European Federation of Journalists, the European group of the International Federation of Journalists, brought its full backing to over 400 journalists in Slovenia who signed a petition to denounce intolerable pressure in the newsrooms.

“We are appalled that after months of protests and appeals by national and international media organisations the Slovenian authorities keep putting pressure on journalists in a grotesque manner” said EFJ General Secretary Aidan White. “Almost one fifth of the professional journalists in Slovenia signed the petition and we now expect things to change rapidly in view of the Slovenian presidency of the EU in January 2008”.

The text of the petition claims that the Prime Minister Janez Janša “restricts media freedom” in the country in various ways. For example the state owns shares in large Slovenian companies which are also co-owners of the media, thus allowing changes among chief executive officers, members of supervisory boards and editors-in-chief in most of the major Slovenian media. “The government has established an informal and influential decision-making pyramid” says the petition, and as a consequence, managers and editors-in-chief are “not able to respect the autonomy of journalists and they censor journalists’ texts which are critical of the authorities”.

Even assigned articles are often left unpublished, usually without any proper justification. The journalists also point out that opinion makers unfavorable to the government are refused access to certain media. Journalists are being given notice, they are degraded, removed from the working areas they have covered previously, transferred, discriminated against and obstructed.

During the EFJ General Meeting in Zagreb in March 2007, members of the EFJ jointly adopted a strong statement to condemn the situation in Slovenia, where the government had “drastically increased pressures on the media and journalists and its possibilities to affect editorial decisions”.

Slovene journalists sent a letter about censorship and governmental pressures on journalists to the presidents, the heads of parliaments and the prime ministers of all European Union member states, as well as to a number of international organisations. The EFJ fully backs them and calls its members to support them.

Novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga sta se odločila zbirati podpise slovenskih novinark in novinarjev proti političnim pritiskom in cenzuri v slovenskih medijih. Zaenkrat sta zbrala okoli 438 podpisov. Spletni naslov peticije (mišljena za podpis novinarjev) s poimenskimi seznami je tule:

http://www.peticijazopercenzuro.com

Beseda ob peticiji:

Od 10. do 22. septembra je 438 slovenskih novinark in novinarjev podpisalo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.

Poglavitni vzrok za podpisovanje peticije je dejstvo, da je sedanja slovenska vlada zlorabila pomanjkljivosti medijske zakonodaje, ki je bila sprejeta v času prejšnjih vlad. Hkrati je že na začetku mandata spremenila oba medijska zakona.

Želja politike po obvladovanju medijev v Sloveniji ni nova, razmere v številnih medijih pa kažejo, da se v zadnjih nekaj letih pritiski na novinarsko svobodo krepijo. čeprav je sporočilo peticije kritično predvsem do vlade, njeno opozorilo velja vsem političnim silam in lastnikom medijev v državi.

Peticijo smo poslali na več kot 320 naslovov v tujini. Med drugim voditeljem držav članic Evropske unije, mednarodnim organizacijam in številnim tujim medijem.

Podpisi se od srede, 26. septembra 2007 dalje, v času uradnih ur zbirajo na sedežu Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije na Wolfovi 8 v Ljubljani. Kot pobudnika sva se po uspešnem začetku podpisovanja peticije odločila, da za nadaljnje zbiranje podpisov pooblastiva novinarsko društvo in sindikat.

V Liberalni akademiji so v ponedeljek, 24. 9. 2007, medijem posredovali svoje stališče ob drugi obletnici referenduma o novem zakonu o RTV, ki je nesporno prinesel politizacijo tega zavoda in slabše razmere za novinarje. Poročila provladnih medijev  (STA, RTV SLO, Večer, Delo, Primorske novice) so bila pretežno dozirana, naslanjala pa so se na zapis STA. In kakšen je videti njihov zapis? Struktura je naslednja: prvi stavek uvede problem, drugi uvede zapis Liberalne akademije. Pisec vesti se nato že v naslednjem stavku obrne po mnenje k edinemu avtorju zakona, poslancu Branku Grimsu. Njegovim stališčem nameni 13 stavkov! Čisto na koncu, verjetno kot neobvezen dodatek, se novinar vendarle odloči in o izjavi Liberalne akademije zapiše tri stavke. S tem je zadostil vsem pogojem »uravnoteženega« novinarstva: ne poročaj o stališčih proti vladi, če lahko o stališčih vlade. Ne poročaj o kritiki vlade, temveč o obrambi vlade. In še: pazi, da bosta naslov in količina stavkov uravnotežena vsaj v razmerju 1:4 v korist vlade. Aja, naslov vestičke pove vse. Vest na teletekstu RTV SLO se je glasila »O zakonu o RTV mnenja deljena«: na eni strani je avtor navedel stališča Liberalne akademije, Zares in LDS, na drugi strani, enega in edinega, Branka Grimsa. Toliko o tem, kaj šteje za javnost. Celotna izjava STA je spodaj.

Grims: RTV je popolnoma neodvisna od sedanje oblasti

V torek bosta minili dve leti od referenduma o Radioteleviziji Slovenije. Liberalna akademije je ob tem izrazila zaskrbljenost nad položajem na omenjeni televiziji, saj je po njihovem RTV postala sinonim za politične pritiske in šikaniranja novinarjev, zakonska določila pa so ostala neizpolnjena.

Člani Liberalne akademije so sicer v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da je položaj na RTV “katastrofalen”. “Nacionalka” je po njihovem mnenju postala sinonim za politično pristranskost, širitev cerkvenih vsebin in množične odhode novinarjev. O položaju na RTV nameravajo obvestiti mednarodno javnost, saj so po njihovem ocene domačih strokovnjakov o stanju na RTV, s strani domačih politikov nemudoma pohojene.

Dr. Marko Milosavljevič v zadnji sobotni prilogi Dela piše o rušilnih učinkih novega zakona o RTV. Presenečenje, da je očitno otopljeno Delo, ki zadnje čase zapiše tudi kaj kritičnega o vladi in stanju demokracije, sploh objavilo. Med drugim ugotavlja:

»Predlagatelji in pisci novega zakona o RTVS so obljubljali marsikaj, a od tega dve leti pozneje ni več veliko ostalo. In še tisto, kar je – nespremenjena pristojbina –, bolj škodi, kot pa koristi novemu vodstvu in generalnemu direktorju, ki poskuša najti način, kako izvleči hišo iz finančnega kota, v katerega jo je stisnila politika. Zaradi političnih obljub, kadrovanj, računov in računic RTV Slovenija v čas digitalizacije, novih tehnoloških in programskih izzivov ter novih tržnih težav in konkurentov vstopa z zmanjšano gledanostjo, okrnjeno verodostojnostjo, spuščanjem kriterijev, zastarelo estetiko, programskim komercializiranjem in naraščajočim banaliziranjem. RTV Slovenija je dve leti po sprejetju novega zakona vedno večja zmešnjava, vedno manj gledana. Danes bolj kot kdaj prej.«

Celoten članek (za naročnike).

Je v naslovu zgornje slike manipulacija in zasmehovanje pred skorajšnjimi volitvami? Navidezno ne. Pogrošno novinarstvo nam danes servira pikantnosti in jih daje v naslov, če le imajo vsaj malo povezave z resničnostjo. Ali tudi ne. In predsedniški kandidat je nekoč res pasel krave in to tudi ponosno povedal. Toda v kakšni meri domnevati in dokazovati, da je kakšen lokalni časopisni obzornik v svoji navidezni rumenosti vendarle motiviran politično in je navidezna rumenost v resnici načrtovana kamuflaža? Glavni financer časopisa Posavski obzornik je občina, zdajšnji župan (SLS) je v številki omenjen zgolj 8-krat (v enem članku kar 4, z imenom in priimkom). Si je novinarka privoščila preveč posmehovanja z udarnim naslovom na lastno pest ali ob spremstvu političnega duha?

Ne želimo soditi, le opozoriti na možno prakso novinarske ustrežljivosti lokalni politiki.

Kot poročata Vest.si (tukaj) in Drugi dom (tukaj), je generalni direktor RTV Slovenija spisal osnutek kodeksa ravnanja zaposlenih v javnem zavodu RTV Slovenija, ki zveni bizarno, neverjetno in neuresničljivo. Odlikujejo ga neverjetna rigidnost in zategnjenost, ultrakonservativni svetovnonazorski pogled na komunikacijo, oblačenje in delovne navade. Še huje, napisan je v maniri naivnega idealizma, ki je v praksi neuresničljiv in zato zmes nepraktičnosti, nerealizabilnosti in predvsem konceptualne bizarnosti. Dokaz torej, kako ni nevarna le politizacija medijev, temveč tudi svetovnonazorski babilon njegovih protagonistov.

Le nekaj najbolj neverjetnih zahtev iz menuja:

»Naša programska odličnost temelji na spoznanju, da so še tako kakovostne oddaje komaj dovolj dobre za (naše) poslušalce in gledalce.«

(Če najbolj kakovostne oddaje niso dovolj dobre, katere so?)

»Vizija je vabljiva podoba želene prihodnosti, ki jo lahko organizacija doseže, če se zanjo zavestno, načrtno odloči in dovolj potrudi.«

(Retrogradni romantični blablaizem, s katerim si nihče ne more pomagati).

»Več kot prijateljstvo na delovnem mestu ni primerno. Medsebojni odnosi naj bodo poslovni in ne preveč osebni.«

(Nedopustna kontrola čustev. Mar to pomeni, da moraš prekiniti delovno razmerje, če se zaljubiš?)

»Prijaznost in strpnost se v osebnem stiku s strankami, gosti ali sodelavci vedno obrestuje. Prijazna beseda in nasmeh ublaži še tako nestrpen odnos.«

(To ni kodeksna zahteva, temveč nezavezujoča duhovna misel. Nezavezujočih misli pa ni mogoče kršiti ali slediti).

»Lepo je, če se ob vsakokratnem srečanju med seboj prijazno pozdravimo, tako v poslovni stavbi kot izven nje.«

(Formulacija prinaša zgolj dobronamerno sugestijo in nič ne določa ali zapoveduje. Lepo je marsikaj, tudi to, da nam ne težijo z nelepimi kodeksi).

»Ne dovolimo, da bi neurejen videz, neugoden telesni vonj ali neprimerna obleka pri delu prevladali nad našo strokovnostjo.«

(Velja isto kot zgoraj. Določila so ohlapna in relativna, konservativna in ozka. Kaj pa, če ima kdo telesno okvaro in kaj, če nima denarja za primerno obleko? Ali še huje: ima eno primerno obleko, ker nima denarja, in ta oddaja vonj, ker ne more biti dnevno oprana?).

»Če bomo videli, da ima sodelavec veliko dela, mi pa imamo trenutno čas, mu bomo pomagali in s tem bo delo prej končano. V primeru, da sami ne bomo zmogli ugodno rešiti določenih zadev, za pomoč prosimo sodelavca.«

(Nesmiselna zahteva, ki terja solidarnost, katere izkazovanje je povsem ohlapno in arbitrarno opredeljeno in zato zlahka predmet relativizacij, iskanja izgovorov, itd.)

V preteklih zapisih smo že poročali o odmevih na Zgagov poziv v avstrijskih, nemških, madžarskih, čeških, makedonskih, hrvaških in drugih medijih, opozorili pa bi še na komentar urednikov v Prague Post, zapis v Barkunu, zapis na tujem blogu.

Opravičilo dolgujemo Delu, ki vendarle je poročalo o Zgagi in izjavi IPI: tako vsaj sklepamo po zapisu v spletnem arhivu. Pričakovano ga najdemo v rubriki »Na kratko«. Čeprav gre za nekomentatorsko rubriko, so po svoje želeli zmanjšati verodostojnost izjave IPI-ja. Pomenljiv je zadnji stavek, pa tudi inicialki in oseba, ki se skriva zanjo. Omenimo še, da znova spregleda in ne poroča o pozivu inštituta, ki Janši predlaga, da uvede neodvisno preiskavo glede medijev.

Na kratko

Pon 03.09.2007

Mednarodni inštitut za tisk zaskrbljen

Ljubljana– Po nedavnem apelu novinarja Blaža Zgage sta Mednarodni inštitut za tisk (IPI) in njegova Jugovzhodna evropska medijska organizacija (SEEMO) v petek dala izjavo za javnost, v kateri izražata skrb zaradi razmer v slovenskih medijih. Sledila sta obtožbam, da slovenska vlada »neposredno vpliva na medije skozi zlorabe gospodarskih vplivov na podjetja«. Direktor Johann P. Friz v sporočilu meni, da je uredniška neodvisnost »bistvena za kredibilnost vsake medijske hiše«. Poročilo obravnava tudi razmere na Delu in v Večeru, izogne pa se tovrstnim opisom v drugih dnevnikih in tednikih. Pred tem inštitut na uredništvo Dela, ki ima v IPI tudi člana odbora, uradno ni naslovil nobenega poziva za komentar ali pojasnilo, kakor je v skladu z novinarsko prakso. J. M.

Današnji (17. 9. 2007) nemški Der Spiegel prinaša kratko poročilo o stanju medijev v Sloveniji, opozarja na pritiske, cenzuro, Zgagov poziv in odmeve v tujini. Objavljeno je na tem mestu, zgoraj je njegov posnetek.

Spomnimo, da so to  pot slovenski mediji in njihovi novinarji prekosili samega sebe: skorajda brez izjeme niso poročali ne o Zgagovem pozivu (izjema Mladina, kasneje Večer), prav tako ne o pozivu IPI (International Press Institute), kot tudi ne o odzivih iz tujine. Na ta način so na najboljši možni način dokazali, kakšno je dejansko stanje. Zanimivo bo videti, ali bo Spiegel deležen enake usode.

V RTV hiši že nekaj časa tli. Novinarji so prisiljeni v komercializacijo programov, njihovo število se redči, pritiski so dnevni. O svojih delovnih razmerah in kršitvah osnovnih pravil novinarskega dela v javnem servisu, ki so določena v statutu RTV in Kodeksu novinarjev RTV Slovenija, pišejo v spodnjem pismu vodstvu in programskemu svetu RTV.

Programski svet RTV Slovenija

Anton Guzej

Generalni direktor RTV Slovenija

Jože Možina

Direktor TV Slovenija

Pozdravljeni!

Novinarji in novinarke Informativnega programa TV Slovenija smo zaskrbljeni zaradi programskih, vsebinskih in kadrovskih razmer, s katerimi se soočamo pri našem novinarskem delu.

V le nekaj mesecih je v notranjepolitičnem uredništvu delovno razmerje prekinilo šest novinark, dve sta odšli na porodniški dopust. Zunanjepolitično uredništvo sta zapustila dva novinarja, ena novinarka je na porodniškem dopustu, dve sta odšli na dopisništvi v tujino.

Tako številčni, predvsem pa nenadni in nepričakovani odhodi prepoznavnih in izkušenih novinarjev, ki so si novinarsko ime ustvarili prav v Informativnem programu javne televizije, bi morali biti znak za alarm. So posledica ozračja negotovosti in nezadovoljstva, ki vlada v našem programu in ki so ga po našem mnenju povzročili predvsem naslednji razlogi:

- Pri pokrivanju najpomembnejših notranjepolitičnih tem v informativnih oddajah so bila v zadnjih mesecih pogosto kršena osnovna pravila novinarskega dela v javnem servisu, ki so določena v statutu RTV in Kodeksu novinarjev RTV Slovenija, na katera pa velikokrat kljub našim opozorilom nihče od odgovornih ni reagiral. Ob tem je v zadnjem času postalo pravilo, da ključne notranjepolitične teme in dogodke pokrivajo novi sodelavci brez zadostnih izkušenj na tem področju.

- Zunanjepolitične vsebine, ki smo jih v skladu s poslanstvom javne televizije dolžni spremljati, imajo v dnevnoinformativnih oddajah vse manj veljave in programskega časa. In to kljub temu, da ima RTV Slovenija široko, uveljavljeno in dobro organizirano mrežo dopisništev v tujini, ki je naša komparativna prednost pred drugimi televizijami.

- Na javni televiziji nastaja nov parlamentarni kanal z ločenim uredništvom, katerega sestava je še neznanka. Glede na to, da vodstvo zavoda doslej še ni pojasnilo, kakšni bodo programska struktura, vsebine, predvsem pa vloga novega programa, se sprašujemo, ali se bo njegovo delovanje zajedalo v finančno in programsko zasnovo Informativnega programa in ali bo ta zato osiromašen.

- Čeprav je odgovorni urednik za zdaj preklical načrtovano odpuščanje honorarnih sodelavcev, ki v IP delajo že dalj časa, njegovega zagotovila, da tega ne bo storil v prihodnje, nimamo.

Informativni program bo v naslednjih mesecih spremljal tri velike projekte, predsedniške volitve 2007, predsedovanje Slovenije EU in parlamentarne volitve 2008. Ob vsem navedenem se zato postavlja vprašanje, ali bo naše delo sploh lahko potekalo v skladu s profesionalnimi standardi, ki veljajo za javno televizijo in ki smo jim vsi zavezani.

Vse te dileme smo na sestanku, ki se je na našo pobudo odvijal 5.9.2007, predstavili odgovornemu uredniku Informativnega programa Rajku Geriču. Na tem sestanku smo sklenili, da jih posredujemo tudi vam. Pozivamo vas, da o njih razpravljate in se v skladu s svojimi pooblastili tudi vi zavzamete za to, da Informativni program javne televizije ne bo izgubil položaja in vloge, ki ju je vedno imel v slovenskem medijskem prostoru.

V Ljubljani, 13.9.2007

Novinarji in novinarke

Informativnega programa TV Slovenija

V vednost:

- Rajko Gerič, odgovorni urednik Informativnega programa TV Slovenija

- Društvo novinarjev Slovenije

- Sindikat novinarjev Slovenije

Afera Sova je narodila več vprašanj o ravnanju novinarjev, eno pa se v zadnjem času venomer ponavlja. Dogodki zadnje epizode o domnevno dogovorjenih incidentih med Janšo in Sanaderjem so nastali na podlagi neavtoriziranega posnetka, ki ga je novinar RTV Slovenija Vladimir Vodušek prenesel svojemu mediju, četudi mu avtor izjave, poslanec in bivši premier Anton Rop, tega ni izrecno dovolil. Celo več, bil je trdno prepričan, da novinar o tem ne bo poročal:

»Novinar je žal zlorabil moje zaupanje in pojasnjevanje v neuradnem delu najinega razgovora o tem, zakaj mu uradno situacije ne morem in ne bom podrobno razlagal. Na njegovo vprašanje, ali se je pred volitvami 2004 prisluškovalo Janezu Janši, sem mu uradno pojasnil, da se mu ni, sem mu pa pred tem neuradno pojasnil, zakaj mu ne morem uradno pojasniti vseh detajlov… Vendar očitno ostaja dejstvo, da je novinar najin razgovor nepooblaščeno snemal in ta posnetek, kljub drugačnim določbam iz novinarskega kodeska in tudi kazenske zakonodaje, objavil. Novinar je z objavjo na skrivaj posnetega posnetka storil kaznivo dejanje, a hkrati zavaroval Janeza Janšo in njegove, da jih je objavljeni psonetek na neki način opozoril, da tako da so se lahko pripravili in začeli pospešeno skrivati morebitne dokaze.«

Spomnimo, omenjeni posnetek je nastal 17. junija. Nekaj mesecev kasneje, 10. septembra 2007, pa je v oddaji Vroči stol isti novinar prvič objavil še del posnetka, o katerem je, četudi se je v teh mesecih razvijala burna debata, molčal. V njem je bilo slišati Ropa, ki je 17. junija dejal še:

»Sova sledila tistemu, kar se je dogajalo v Piranskem zalivu, tujim obveščevalnim službam in vsem, ki so škodovali slovenskim interesom«. »Znotraj tega so očitno ujeli še tega fanta (sklepati je, da je mislil Janšo, op. p.), ki se je zahvaljeval za incident. Samo tega prisluha ni in ga ni bilo nikjer. In ga tudi nimajo. Če so ga kdaj imeli, so ga takoj uničili in iz tega nikoli niso delali zgodbe… In zdaj bo Sova napadala Janšo, ali kaj, da je desetkrat izdal Slovenijo? To je res noro. Bistvo te zgodbe je, da so bili vsi incidenti, ki so se dogajali pred volitvami, aranžirani in dogovorjeni med Sanaderjem in Janšo. Samo teh dokazov ni, to so govorice.«

Poudarek iz Ropovega pojasnila, ki naj bi spremenil politični razvoj dogodkov, je bil predvsem tisti »ni dokazov«, kar časovno več kot ustreza in se ujema s trenutnim razvojem dogodkov. Vprašanje se glasi, kakšno zakonsko ali novinarsko mejo je prestopi avtor oddaje Vladimir Vodušek s tem, ko je ta del pogovora objavil šele zdaj?

»V oddajo smo poleg vseh članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povabili tudi Antona Ropa, a ni želel sodelovati, zato smo se odločili, da bomo objavili nekatere še neobjavljene dele. To je bila prva oddaja, ki je poskušala celovito pojasniti vse ozadje afere Sova. Želeli smo pripomoči k razjasnitvi nekaterih vprašanj, ki se nenehno ponavljajo.«

Rop se je odzval z besedami, da so bile prikrito snemane izjave vzete iz konteksta. Vztraja, da ga je Iztok Podbregar informiral o incidentih v Piranskem zalivu, česar nekdanji direktor Sove ni zanikal, in ponovil, da govori resnico.

Voduškovo ravnanje je sporno v dveh točkah: neodvisna institucija, verjetno Novinarsko častno razsodišče, bi moralo raziskati, ali je postopal korektno in v skladu z novinarskimi načeli. Prav tako bi moralo presoditi, ali primer njegovega ravnanja zaradi izrazitega sovpadanja s političnimi željami neke politične opcije ni primer politično instrumentaliziranega novinarstva.

Medtem ko slovenski mediji še dalje pretežno molčijo o obojem, je bistvo »samorazkrivajoče« reakcije pojasnil sam novinar Zgaga za Ferald Tribune:

“Nakon reakcije IPI-ja nije se dogodilo više ništa”, rekao nam je Zgaga, “pa tako nije u glavnim slovenskim medijima to pismo niti preneseno, s izuzetkom web i teletekst stranica RTV Slovenije, ali ne i televizijskog programa… Strani mediji u Sloveniji poput američkog Pop TV-a ionako izbjegavaju vijesti o drugim medijima. Istovremeno o tome pišu brojne poznate europske adrese, pa je došlo do simptomatične situacije u kojoj slovenski mediji ne obavještavaju domaću javnost ni o tome da međunarodni krugovi pišu kako joj se uskraćuju važne informacije. Ne znam što bi bio bolji dokaz o politički diktiranoj cenzuri. Mene osobno zvali su samo iz Mladine, ne računajući kolege koji me privatno podržavaju. Razgovarao sam nakon svega i sa svojim odgovornim urednikom Tomažom Rancom, koji niječe da sam bio cenzuriran u Večeru. Nije važno, o tome ionako posjedujem već puno dokaza”.

Celoten, relativno obširen članek je tukaj.

Zgodba, ki bi jo veljalo raziskati: koprskemu županu Borisu Popoviču na sojenju proti njemu zaradi davčne utaje gre nepričakovano odlično, Požarreport pa poroča o nenavadni navzočnosti in gestikulaciji odgovorne urednice Direkta Ksenije Gerovac na samem sojenju. Tukaj.

Današnja naslovnica Direkta in glavna zgodba je zato nekam predvidljiva: »Popovič zmagovalec v skonstruiranem procesu«. Župan seveda še ni zmagovalec, oprostilne sodbe še ni. Namigovanjem Bojana Požarja o morebitnem dogovorjenem medijskem pokritju se bo težko izogniti, še zlasti pa bi veljalo raziskati, katera področja je doslej pokrivala odgovorna urednica, kolikokrat je bila na terenu in še kakšno malenkost, ki jo omenja Požar.

Kot poroča Mladina, je novinarka RTV, Mojca Pašek, zaradi tegale komentarja odšla na zagovor k svojemu šefu, uredniku informativnega programa TV Slovenija, Rajku Geriču. Na Vest.si je kot gostujoča komentatorka pokomentirala afero Sova in nekoliko preveč ošvrknila premierja Janšo. Seveda je čisto mogoče, da vsebina njenega komentarja ni povezana z opozorilom, ki si ga je prislužila skupaj z vsemi zaposlenimi, češ naj spoštujejo konkurenčno klavzulo. Vprašanje je seveda, kaj šteje za nastop v drugem mediju in predvsem, kot opozarja Mladinin novinar Gregor Cerar, za koga to šteje. Za Rajka Geriča menda ne: v razvidu medijev je naveden kot odgovorni urednik (!) Domžalsko-kamniških novic. Za Jožeta Možino, direktorja TV Slovenija, menda tudi ne: še vedno je odgovorni urednik (!) prestižnega desnousmerjenega mesečnika Ampak.

Kdo torej spoštuje konkurenčno klavzulo in kdo ne? Velja le za »vaše« in ne za »naše«? Velja le za šefe, ne pa za podrejene? Quod licet Jovi non licet bovi?

Poziv Blaža Zgage in Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) še dalje odmeva v tujini, doma pa je deležen popolnega bojkota. Naštejmo medije, ki so zamolčali oboje: RTV Slovenija (razen MMCja), Delo, Večer, Primorske novice, POP TV, Dnevnik.

V današnji izdaji informacijo o obojem prinaša Večernji list. Avtor zapisa je Vlado Zagorac, naslov prispevka je »Slovenija: Međunarodni institut za tisak napada slovensku vladu« in podnaslov »Janez Janša narušio neovisnost medija«.

Poudarek:

Mariborski slučaj
U javno objavljenom pozivu tvrdi se da podaci kojima raspolažu IPI i njegova filijala Jugoistočna europska medijska organizacija govore o mnogobrojnim slučajevima političkih pritisaka na novinare koji su pisali kritičke tekstove o vlasti desnog centra i njezinu predsjedniku  Janši.

»Ako je to načelo u Sloveniji prekršeno, onda to nije zastrašujuće samo za medije nego i za javnost koja informacije prati«, kaže Fritz. Kršenje ovih načela i za svaku članicu EU, kaže on, nedopustivo je, osobito s obzirom na to da će Slovenija 2008. godine predsjedati EU-om.

Celoten članek najdete tukaj.