O tem, kako si je Božidar Novak s svojo skupino SPEM zgradil medijski, piarovski in oglaševalski imperij po meri Janeza Janše, sta poročala Dnevnik in Mladina. Kratek povzetek je na Drugem domu.
V današnjem (27. 7. 2000) intervjuju v Žurnalu predsednik DNS Gregor Repovž ponovi očitke:
»Pritiski so vedno kombinacija vsega. Res je, da postaja oglaševanje vse bolj relevantno v deležu prihodkov medijev in je vse bolj skoncentrirano. Vlada je denimo vso oglaševanje prenesla na SPEM. Tukaj se zastavlja vprašanje zakonitosti koncentracije, ki ga izvaja država na področju oglaševanja. Ne vem, če sploh lahko govorimo o tržnem vedenju, saj vlada določa, katera agencija bo tržila vladne oglase in v katerih medijih bo ta agencija, ki se imenuje Mediapolis, ali če se pošalim, »mediapolice«, objavljala oglase. V tem vidim načrt, kako nekatere medije spraviti v stisko.«
Zapis je bil objavljen 27.07.2007 ob 13:25 in je shranjen pod Dogajanje v medijskih hišah, Lastniški in drugi vplivi in pritiski, Mediji, Politični vplivi in pritiski. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 feedom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.
« Delo in Slovenske novice o aferi razpisa za promocijo znanosti raje molčita || V Dialogih blok o medijski cenzuri v Sloveniji »
Emmm, a je že znano, kdaj bo vlada prevzela nadzor nad Državno založbo Slovenije in s tem nad časopisom Dnevnik ter ustvarila skoraj popolno medijsko podjarmljenje? Tedaj se bo oglaševanje tja gotovo vrnilo.
Pri oglaševanju podpiram strokovni pristop, ne moremo pa tudi mimo dejstva, kdo na koncu odloča. Lastnik tistega podjetja, ki plačuje oglase. Tako je in bo in je tudi prav.
Če lastnik ravna nestrokovno je to njegov problem, njegova odločitev in medij nima tu kaj jokati. Zgolj upati na oglase, ker si tu, izhajaš in si nekoč oglase imel… Hm ja. Nič ni večno.
Izvajati medijski pritisk na bivše (in morebitne bodoče) oglaševalce ter objokavati lastno kruto usodo? Če je temu tako, medij ni nič boljši od druge strani, ki domnevno izvaja pritisk preko oglaševanja. Na domnevni pritisk se odgovarja s pritiski druge strani. Zelo produktivno, ni kaj…
Si morda kdo misli, da vse to bralce zanima? Sorry, ne zanima nas. Svoj izvod časnika pošteno plačamo in s tem je za nas zgodba zaključena.
Poleg tega ne pozabimo, da je v Slovenije ogromno podjetij, ki nimajo nič z državnim lastništvom. Zakaj pa oni ne oglašujejo v menda prikrajšanih medijih? Je morda prisotna razvajenost in odvisnost od nekaj primarnih oglaševalcev? Pomanjkanje primernih priložnosti za oglaševalce, primerna cenovna politika itd? To je zopet problem medija, ki ne poskrbi za primerno razpršenost in s tem neodvisnost ali vsaj manjšo odvisnost od denarja posameznega/posameznih oglaševalcev. Če medij prizna, da ga morebitni odhod nekaj oglaševalcev prizadene v občutni meri s tem tudi prizna svojo odvisnost. Takšnemu mediju težko verjamem, da je neodvisen. Morda od tistih, ki ne oglašujejo
Vsaka zgodba ima dve plati in v tem primeru ni 100% resnice na nobeni strani.
Sicer pa noben medij ni neodvisen. Ali je odvisen od kapitala ali pa od politike.
..tudi kaj dobrega postoril za razvoj stroke odnosov z javnostmi, lobiranja in kriznega komuniciranja. Božidar Novak ve da se morajo podjetja, takšna in drugačna, na različne načine boriti za posel. Naj si bo to v oglaševanju ali v proizvodnji. To kar danes uspeva Mediapolisu, bo v drugem času in drugih okoliščinah bo nekomu drugemu…nikoli pa ne bodo vsi z vsem zadovoljni.