Medijski watch dog

V novi sveži številki mariborskih Dialogov, revije za kulturo in družbo (7-8/2007), najdemo tematski blok, dolg okoli 150 strani, izključno posvečen stanju medijske cenzure v Sloveniji.

Svoje poglede so napisali  Primož Cirman, Janko Lorenci, Borut Mekina, Jože Poglajen in Simona Rakuša. Drugi sklop, ki ga je pripravila Lana Zdravković, prinaša primerjalne intervjuje z nekdanji in aktualnimi odgovornimi uredniki na Delu, Večeru, Dnevniku, RTV Slovenija in Mladini. Govorili smo z Miranom Lesjakom, Darijanom Koširjem, Petrom Jančičem, Rajkom Geričem, Tanjo Starič, Gregorjem Repovžem, Janijem Severjem, Darjo Verbič in Tomažem Rancem. V tretjem sklopu so strokovne in analitične prispevke napisali Zoran Medved, Alma M. Sedlar, Boris Vezjak, Ksenija H. Vidmar in Jože Vogrinc.

Za pokušino iz zapisa novinarja in urednika Janka Lorencija:

Cenzuriranje ad hoc je za cenzorja naporno. Zato je veliko bolj racionalno in učinkovito, da novinarje spremeniš. Ustrahuješ, natančneje rečeno. Naloga je zahtevna, a vloženi trud se že srednjeročno splača, pravi cenzorska pamet. Izkušnje kažejo, da je strahovanje povsod teklo postopoma in se zaostrovalo polagoma, da ne bi povzročilo prevelikega šoka in odpora. To je stara zgodba o žabi in počasnem segrevanju vode. Pritisk je usmerjen predvsem proti posameznikom, ki so nadpovprečno avtonomni, praviloma pa tudi kvalitetni novinarji. Ko so ti enkrat potisnjeni v kot, je veliko večja tudi možnost za dokončno vdajo večine. Strahovanje je kombinirano s postavljanjem novih ljudi na odločilna uredniška mesta, v manjši meri pa tudi z uvozom “naših” novinarjev in urednikov iz drugih medijev ali iz vrst svobodnjakov (omamljene čestitke Možini za nakup Voduška, Vasletu za privedbo Erznožnika, Slivniku za dostavo Jančiča in Predanu za transport Ranca v Maribor). Istemu namenu služi podkupovanje z nezasluženo visokimi plačami in stimulacijami, povzdigovanjem na položaje, ki se jim povzdignjene osebe ne bi smele niti približati, itd. Količina novih peres in obrazov na udarnih točkah časopisov in RTV je osupljiva in zgovorna.

O tem, kako si je Božidar Novak s svojo skupino SPEM zgradil medijski, piarovski in oglaševalski imperij po meri Janeza Janše, sta poročala Dnevnik in Mladina. Kratek povzetek je na Drugem domu.

V današnjem (27. 7. 2000) intervjuju v Žurnalu predsednik DNS Gregor Repovž ponovi očitke:

»Pritiski so vedno kombinacija vsega. Res je, da postaja oglaševanje vse bolj relevantno v deležu prihodkov medijev in je vse bolj skoncentrirano. Vlada je denimo vso oglaševanje prenesla na SPEM. Tukaj se zastavlja vprašanje zakonitosti koncentracije, ki ga izvaja država na področju oglaševanja. Ne vem, če sploh lahko govorimo o tržnem vedenju, saj vlada določa, katera agencija bo tržila vladne oglase in v katerih medijih bo ta agencija, ki se imenuje Mediapolis, ali če se pošalim, »mediapolice«, objavljala oglase. V tem vidim načrt, kako nekatere medije spraviti v stisko.«

O tem, kako je komisija ministra za znanost, dr. Jureta Zupana, po domače delila denar za promocijo znanosti cerkvenim in svojim krogom, je obilno poročal Dnevnik in kasneje Mladina. Minister je potem spoznal svojo zmoto in razveljavil razpis, a to je bilo po tistem, ko so nekatere stranke napovedale interpelacijo in ko je v javnosti zabobnelo. Pogledali smo, kako sta o aferi poročala Delo in Slovenske novice.

Najprej k Delu. O aferi sploh niso spregovorili. Prvič so poročali v sredo (25. 7. 2007), ko so očitno morali poročati o možni interpelaciji nekaterih strank (tule). Potem pa včeraj (26. 7. 2007), ko je minister razveljavil sporni razpis (tule). Obakrat zgolj na spletni strani DELO.SI. Nadaljevanje zgodbe jih je prisililo v to, da danes (27. 7. 2007), sploh prvič v tiskanem Delu, podajo informacijo o razveljavitvi spornega razpisa (tule in tule).

Slovenske novice so ponovile zgodbo. Prvič poročajo danes (tule), novinar Jadran Vatovec pa, kot ponavadi, piarovsko odigra svojo vlogo z obrambo ministra, teorijo zarote in pozivom k večji solidarnosti z njim v vrstah koalicije. V članku torej ne le poroča, temveč tudi pristransko komentira:

Več kot »naključna« (zelo zgovorna!) usklajenost opozicije, bi lahko rekli. Nad ministrom za znanost so se v zadnjem času namreč začeli pospešeno zgrinjati črni (opozicijski) oblaki. Snovalci napadov na zdajšnjo vlado so, tako vse kaže, ocenili, da je dr. Zupan eden od šibkejših členov Janševe ekipe, tako zelo šibek, da ga je smiselno iz vseh topov napadati sočasno z brizantnimi napadi na ministra za šolstvo dr. Milana Zvera in ministra za zdravje mag. Andreja Bručana. Pa še član druge vladne stranke je – Bajukovega NSi. Edina politična stranka, ki je doslej že – povsem pričakovano – vzela v bran ministra Zupana, je prav NSi. Druge vladne stranke za zdaj raje … modro molčijo?

Uprava družbe Delo je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju Janeza Markeša na mesto odgovornega urednika časnika Delo, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bo novi odgovorni urednik svoj petletni mandat nastopil 1. avgusta.

Markeš, dosedanji urednik tednika Mag, bo na mestu odgovornega urednika Dela zamenjal Petra Jančiča, ki je upravi pred časom podal odstopno izjavo s tega položaja (glej zgodbo). Kot še pišejo v sporočilu, predsednik uprave Danilo Slivnik meni, da je Markeš primeren za mesto odgovornega urednika, saj ima dolgoletne izkušnje na medijskem področju, s svojim dosedanjim delom kot urednik tednika Mag pa je dokazal, da je sposoben uspešno voditi tiskani medij. Spomnimo, da Markeš ni dobil večinske podpore novinarjev Dela.

Več na SIOL, DELO.SI in RTV SLO.

Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej je umaknil razrešitev odgovornega urednika 2. programa Radia Slovenija Mirka Štularja.

Guzej je po navedbah službe za odnose z javnostjo na RTV Slovenija razrešitev umaknil na predlog direktorja Radia Slovenija Vinka Vasleta. Štular bo tako svojo funkcijo opravljal do konca mandata, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.

To je že drugi preklic odločitve v »aferi Štefe«. Pri prvem je Vasle preklical prekinitev pogodbe z novinarko Vala 202 Natašo Štefe. Pri drugem je zdaj Guzej preklical »ponujeni odstop« Štularja. Prvič po letu 2005 in kulminaciji političnih prevzemov medijev se je v kakšnem od javnosti znanih primerov zgodilo, da so v vodstvu kakšnega medija odgovorni spremenili svoje bolj ali manj jasno politično motivirane korake.

Več na RTV SLO in DELO.SI.

Dopisnik dela Matija Grah, sicer na odstrelu kot uradno nesposoben, je v obširnem pismu, zdaj objavljenem tudi v Mladini (21. 7. 2007), spregovoril o pritiskih nase, o tem, da mu odgovorni urednik Peter Jančič ne dovoli poročati o Avstriji (čeprav je stacioniran na Dunaju kot dopisnik iz Avstriej), o šikaniranju njega in družine, o tem, kako je Jančič falsificiral dokument, ki dokazuje opravljene pogovore z njim, o zahtevah ministra Dimitrija Rupla, da se njegovih člankov ne sme objaviti. Glede pritiskov nanj sta se že opredelila DNS in SNS. Nekaj fragmentov povzemamo po blogu Drugi dom tukaj:

V ponedeljek, 9.junija 2007, sem namestniku urednika zunanjepolitične redakcije Dela Titu Doberšku predlagal, da napišem dva članka: prvega o dogajanju na avstrijskem Koroškem (šlo je za problematiko slovenske manjšine), drugega o zasedanju sveta guvernerjev IAEA na Dunaju. Drugi članek sem smel napisati, moj prvi predlog pa je Tit doberšek zavrnil, in sicer z utemeljitvijo, da mu je odgovorni urednik Dela Peter Jančič sredi prejšnjega tedna sporočil, da “imam prepoved pisanja o Avstriji”. Na Doberškovo nadaljnje vprašanje Jančiču, češ, o čem bom pa potem z Dunaja sploh pisal, naj bi Jančič odgovoril “da je to vseeno“.

Zakaj vodstvo Dela ravna tako, ne vem. Toda ravnanje, ki sem ga bil deležen zadnja dva tedna s strani vodstva Dela, z menoj pa tudi moja družina, po mojem mnenju povsem ustreza termin “psihično nasilje na delovnem mestu“.

Moje težave so se začele 28.junija 2006, ko sem na 5., mnenjski strani Dela objavil mnenjski članek oziroma analitični komentar z naslovom Ali slovenski parlament kaj ve? /…/ Istega dne je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ostro telefonsko posredoval pri odgovornem uredniku Dela Petru Jančiču. Po ministrovem mnenju mnenjski članek ne bi smel biti objavljen.

Vsa grotesknost tega, kar zadnje leto vodstvo počnenja z menoj (in tudi mojo družino - ženo in dvema šolajočima se otrokoma, ki zdaj že drugič v letu dni ne vesta, ali bosta šolanje nadaljevala na avstrijskih ali slovenskih šolah), postane vidna v drastični obliki, če si zastavimo vprašanje, kaj je bila listinska podlaga mojega prvega in drugega predčasnega odpoklica, s tem pa tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Listinska podlaga prvega predčasnega odpoklica je bil Zapisnik o letnem intervjuju, ki naj bi ga odgovorni urednik Dela z menoj opravil 30. avgusta 2006 in v katerem je moje delo zaradi “neizpolnjevanja kriterijev objektivnosti pri obveščanju javnosti” ocenil z negativno oceno. Toda odgovorni urednik Dela Peter Jančič letnega intervjuja z menoj sploh ni opravil. Dne 30. avgusta 2006, ko naj bi se zgodil omenjeni letni intervju, sem bil z družino na Dunaju. Podlaga prvega predčasnega odpoklica je bila kratko malo zapisnik o neobstoječem pogovoru oziroma falsificirana listina.

Obljavljamo protestno pismo aktiva in sindikata novinarjev Dela ob (ustni) prepovedi in omejevanju dela dopisniku Dela Matiji Grahu.

Protest zaradi ravnanja z novinarjem Dela Matijo Grahom

Izvršna odbora Aktiva novinarjev Dela in Sindikata novinarjev Dela protestirata proti prepovedi pisanja o Avstriji, ki jo je za dopisnika Dela na Dunaju Matijo Graha uveljavil Peter Jančič, opravljajoč posle odgovornega urednika dnevnika Delo. Upravo Dela d.d., Pivovarno Laško, lastnico Dela d.d., in pristojne državne institucije pa pozivata, da nemudoma ukrepajo in poskrbijo za zakonitost in spoštovanje Grahovih pravic.

Izvršna odbora sta na podlagi dokumentov ugotovila, da je Jančič dopisniku Dela na Dunaju prepovedal poročati o dogajanjih v Avstriji, čeprav je Grahov pravni zastopnik zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za dopisniško mesto na Dunaju iz aprila letos vložil tožbo in hkrati sodišču predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi bil odpoklic z dopisniškega mesta zadržan, dokler sodišče ne bi odločilo glede zakonitosti odpovedi pogodbe. Ker sodišče o tem še ni pravnomočno odločilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi za dopisniško mesto na Dunaju ne učinkuje oziroma je zadržana. S prepovedjo pisanja Matiji Grahu o dogajanjih v Avstriji je Peter Jančič kršil zakon o delovnih razmerjih in se postavil nad odločitev sodišča.

Pismo, v katerem Grah ob prepovedi pisanja povzema kronologijo svojega preganjanja s strani Delove uprave in odgovornega urednika, je po mnenju izvršnih odborov najbolj strašljivo pričevanje, ki jih premore slovensko poosamosvojitveno novinarstvo. V enoletnem poskušanju onemogočiti njegovo profesionalno delo se kršijo ustava, zakon o medijih, zakon o delovnih razmerjih in interni pravilniki. Namesto kakršnegakoli razumnega argumenta, ki bi kazal na Grahovo pomanjkljivo opravljanje delovnih obveznosti, se ponuja iracionalnost. Namesto običajne komunikacije z zaposlenim delavcem, tudi če bi ta v resnici zagrešil kakšno nepravilnost, pa je tu enostransko zavračanje in tudi cinizem.

IO Aktiva in Sindikata novinarjev Dela sta na nenavadno eskalacijo delovno-pravnega in psihološkega nasilja nad Matijo Grahom večkrat opozorila, nazadnje aprila letos v javnem protestu proti posegom v novinarsko avtonomijo in negativnim poslovnim posledicam takega ravnanja z novinarji. Tokrat sta se znova obrnila na Jančiča in upravo, a odločitev o prepovedi pisanja ostaja.

Ob novem stopnjevanju profesionalnega in človeškega razvrednotenja našega kolega, ki je letos prejel tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije, izvršna odbora zaskrbljeno ugotavljata, da Peter Jančič in uprava s takšno agresivno držo izdatno skrbita za negativno javno podobo podjetja in časopisa, v katerem se z novinarji lahko ravna tudi nečloveško.

Ljubljana, 17. julija 2007

IO Aktiva novinarjev Dela

predsednik

Peter Kolšek

IO Sindikata novinarjev Dela

predsednica

Mija Repovž

Razrešitev in imenovanje odgovornega urednika drugega programa Radia Slovenija Mirka Štularja sta nezakoniti, so odprtem pismu zapisali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikatu novinarjev Slovenije. Odločitev generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja, da Štularja z mesta urednika razreši in ponovno imenuje za tri mesece, v društvu označujejo kot nevaren precedens, ker uveljavlja neformalne postopke zoper odgovornega urednika, s čimer mu je preprečena možnost ugovora in obrambe.

Več na 24ur.com, tu sta še vesti na Delo.si in na RTV SLO. Celotna izjava DNS in SNS je dostopna tule.

Kot vse kaže je včeraj, 13. julija 2007, prišlo do naknadne spremembe besedila o razrešitvi odgovornega urednika Vala 2002 Mirka Štularja, verjetno pa tudi vseh ostalih s tem povezanih novic na RTV SLO. Prvotna vestička je poročala o tem, da je »generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej s položaja odgovornega urednika 2. programa Radia Slovenija razrešil Mirka Štularja.« V tej obliki posredovano vest najdete na portalu 24.com.

Toda kasneje so vestičko na portalu RTV SLO in na teletekstu RTV SLO smiselno spremenili tako, da pomeni nekaj drugega. Priredili so naslov. V tej vestički je naslov »Sprejet odstop urednika Vala 202«, podobno tudi na zapisu v teletekstu. Bistven je postal drugačen poudarek: Štular je namreč svojo odstopno izjavo umaknil, a se je Guzej kljub temu odločil za razrešitev na ta način, da se je pretvarjal, kako »sprejema odstopno izjavo«. V isti vestički so zato ponovili manipulacijo še v podnaslovu: »Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej je sprejel odstopno izjavo odgovornega urednika Vala 202 Mirka Štularja.«

Torej na podoben način, kot se je moral Guzej pretvarjati, da je gluh in da mora sprejeti Štularjev odstop, čeprav ga je ta umaknil, so se morali ukloniti tudi pisci vestičke: pretvarjati so se morali, da ne poročajo o Štularjevi razrešitvi, temveč o ponujenem odstopu.

Izvršni odbor Liberalne akademije v izjavi za javnost meni, da je razrešitev odgovornega urednika Vala 202 Mirka Štularja protizakonita in dokaz nadaljnje politizacije medijskih hiš. Poslanka Združenja Zares pa se med drugim čudi “novim kriterijem novinarskega poročanja” na Slovenski tiskovni agenciji (STA).

O protestih je poročal zgolj SIOL.

Izjava Liberalne akademije.

Izjava društva Zares.

Poročali smo že (tukaj in tukaj) in grotesknih epizodah prekinitve pogodbe honororarni novinarki Nataši Štefe in ponujenem odstopu odgovornega urednika vala 202. Toda zdaj je generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej s položaja odgovornega urednika 2. programa Radia Slovenija razrešil Mirka Štularja.  Čeprav je Štular odmaknil odstopno izjavo, ga je Guzej razrešil (Foto: POP TV) Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular je po odločitvi direktorja Radia Slovenija Vinka Vasleta, da nepreklicno prekinja pogodbo o honorarnem sodelovanju z novinarko Vala 202 Natašo Štefe, tudi sam podal odstopno izjavo s položaja odgovornega urednika. Vendar pa se je Vasle po sestanku z uredništvom Vala 202 odločil, da prekine ukrep odpovedi honorarne pogodbe, tako da se je Štefetova vrnila na svoje delovno mesto.

Štular je po rešitvi problema s Štefetovo dejal, da glede svoje odstopne izjave še čaka na Vasletovo odločitev. Upal je, da jo bo prejel v najkrajšem času. Vasle pa je dejal, da je Štular tisti, ki se mora “odločiti, kaj bo naredil”. Umaknil odstopno izjavo Štular je svojo odstopno izjavo umaknil, a se je Guzej kljub temu odločil za razrešitev. 

Več na 24ur.com.

Delova uprava kroji pravico mimo sodišča

Dunajski dopisnik dnevnika Delo Matija Grah je 9. julija izvedel, da zanj velja prepoved pisanja člankov o Avstriji. Na njegovo izrecno zahtevo, ga je 10. julija s prepovedjo tudi formalno seznanil odgovorni urednik v odstopanju Peter Jančič , češ da se je že prej odločil, da novinarjevih člankov s področja Avstrije po 1. juliju ne bodo objavljali. Jančič se je za absurdno in nezakonito prepoved dela dopisnika odločil, ker naj bi bilo njegovo informiranje o dogajanju v neskladju s temeljnimi načeli uredniške politike Dela, temeljna načela- točno, pošteno in vsestransko (ali uravnoteženo) informiranje. Prvi človek uredništva dnevnika Deloje z utemeljitvijo nezakonite prepovedi dela dunajskega dopisnika jasno pokazal, da si sproti izmišljuje načela mimo veljavne programske zasnove časopisne družbe Delo, ki velja za zaposlene novinarje in novinarke kot del njihovih pogodbenih obveznosti. Četudi bi postopal zakonito, zoper Matija Graha nikoli ni bil uveden niti postopek ugotavljanja spoštovanja po Jančičevo opredeljenih načel uredniške politike Dela, niti uprava Dela nikoli ni izpeljala predpisanega postopka spremembe veljavnih programskih zasnov.  

V krovnih novinarskih organizacijah zato ugotavljamo, da uprava družbe dokončuje popolno demontažo pravne varnosti novinarjev in novinark Dela, tokrat tudi z jasno derogacijo pogodbenih določil in z izrecnim priznanjem odgovornega urednika izvaja z zakonom o medijih in z zakonom o delovnih razmerjih prepovedane postopke kaznovanja izražanja novinarskih mnenj in stališč. Še več. S svojim protipravnim ravnanjem se odgovorni urednik in uprava družbe postavljata tudi nad odločitve sodišča oziroma jih kar prejudicirata. V sodnem postopku je namreč tožba Matije Graha zoper časopisno družbo Delo, ki je bila vložena 29. maja zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in predlog za zadržanje odpoklica z Dunaja, dokler se postopek pred sodiščem ne zaključi. Na to dejstvo je upravo Dela v začetku julija opozorila tudi delovna inšpekcija, vendar zadnji protizakoniti postopki zoper Graha dodatno potrjujejo ignoranco uprave Dela do veljavnega pravnega reda.  V novinarskih organizacijah smo zgroženi nad psihičnim nasiljem, izkoriščanjem in ustvarjanjem eksistencialne stiske novinarja, nad blatenjem njegovega dobrega imena, ki ga izvaja uprava že od lanskega poletja in stopnjuje v zadnjih tednih. Ugotavljamo, da nepooblaščeno poseganje v uredniško avtonomijo, v preteklosti montirane in zrežirane ocene novinarskega dela, premeščanje in odvzemanje področij informiranja in sedaj kar prepoved opravljanja dela dunajskemu dopisniku, zelo škodijo ugledu in nakladi dnevnika. Zaradi tega pozivamo Pivovarno Laško, da od uprave zahteva prekinitev neformalnih pritiskov in spoštovanje zakonitosti. Takojšnje ukrepanje pričakujemo tudi od pristojnih ustanov, zadolženih za preprečevanje nezakonitega ravnanja, inšpekcije za delo in inšpekcije za medije, o ravnanju uprave bomo seveda podrobno seznanili tudi varuhinjo človekovih pravic, pristojne v parlamentu in kulturno ministrstvo ter obvestili mednarodne in tuje novinarske organizacije.

Iztok Jurančič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije

Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije

O cenzuri na STA po naročilu direktorice agencije  Alenke Paulin in v izvedbi odgovornega urednika Boruta Meška smo že poročali. Objava o neobjavi domnevno spornega besedila o premierju Janezu Janši je odmevala v enem delu medijev, v drugem pa je bila cenzurirana. Tako o njej niso poročali Delo, Večer in RTV SLO (nismo preverili POP TV). Prav tako isti mediji niso poročali o protestni izjavi DNS in SNS in prav tako o tej izjavi ni poročala STA, kar je nov hud precedens in kršitev akta o STA ter medijske zakonodaje. Opraviti imamo torej s cenzuro v cenzuri oziroma cenzuro o cenzuri.

Objavljamo današnjo izjavo SNS in DNS: 

Upravni in izvršni odbor obeh novinarskih organizacij direktorico in odgovornega urednika Slovenske tiskovne agencije (STA) pozivata, da prekineta morebitne postopke proti novinarjem, ki so bili vpleteni v objavo povzetka komentarja, objavljenega v Financah, ki je bil kasneje odstranjen iz ponudbe novic, ker naj ne bi ustrezal novim kriterijem za objavo. Da morebitne spremembe programske zasnove STA, na podlagi katerih je bila sprejeta omenjena uredniška odločitev, transparentno predstavita uredništvu in pred njihovo uvedbo pridobita mnenje uredništva. Obe novinarski organizaciji hkrati ostro protestirata proti vmešavanju direktorice v uredniške odločitve STA in jih označujeta za nesprejemljive ter v nasprotju z medijsko zakonodajo in ustanovnim aktom STA.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je 5. julija letos protestiral zaradi napovedi imenovanja Boruta Meška za odgovornega urednika Slovenske tiskovne agencije kljub jasno izraženi nezaupnici s strani novinarskega kolektiva. Opozoril je tudi na s stališča zagotavljanja uredniške avtonomije dela STA sporno odločitev vlade Republike Slovenije, da za vršilko dolžnosti direktorice STA imenuje Alenko Pavlin, ki je do takrat opravljala funkcijo svetovalke za odnose z javnostmi v uradu predsednika vlade. Zadnji dogodki na STA, ko je bil na zahtevo direktorice STA s servisa umaknjen povzetek komentarja objavljenega v Financah, ki je bil kritičen do predsednika vlade, kažejo, da so bila opozorila in protesti utemeljeni.Novinarka je komentar povzela in objavila v skladu z dolgoletno uredniško politiko STA, ki vsak večer objavi povzetke komentarjev vodilnih časopisov, ki izzidejo naslednji dan. 

Ustanoviteljica STA je država Slovenija, ki je v Akt o ustanovitvi STA med temeljne razloge, zakaj je bil tiskovna agencija ustanovljena, zapisala “za pripravo dnevnega pregleda pomembnejših objav slovenskega in tujega tiska o Sloveniji”. Novinarka je torej opravljala le delo, ki ji ga je po temeljnem pravnem aktu naložila lastnica in ustanoviteljica STA.  Če je direktorica preko imenovanja novega odgovornega urednika želela vzpostaviti tudi novo uredniško politiko in programsko zasnovo STA, pa je po zakonu o medijih in tudi Aktu o ustanovitvi STA o tem dolžna obvestiti uredništvo in pred sprejemom odločitev, ki se nanašajo na spremembo programske zasnove, predhodno pridobiti mnenje uredništva. Novinarji STA o morebitnih spremembah uredniške politike ali programskih zasnov niso bili obveščeni. 

Ob tem je treba opozoriti tudi na očitno nespoštovanje ločenosti pristojnosti glede vsebin medija med direktorjem družbe in uredništvom, ki ga vodi odgovorni urednik. Zakon o medijih izrecno zahteva, da so odgovorni urednik in novinarji pri svojem delu, ki ga opravljajo v skladu s programsko zasnovo in profesionalnimi standardi, avtonomni. Avtonomijo uredništva zagotavlja tudi družbena pogodba STA, ki pravi, da so uredništvo, torej odgovorni urednik, uredniki, novinarji in drugi avtorji prispevkov, v okviru programske zasnove in določil družbene pogodbe pri svojem delu neodvisni in samostojni. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije in izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije opozarjata, da direktorica STA v skladu s slovensko zakonodajo nima pristojnosti za sprejemanje uredniških odločitev in da mora biti meja, ki loči upravljalske od uredniških funkcij, jasna.

STA si je v letih delovanja pridobila visok ugled kot zanesljiv servis, ki je ažurno in temeljito opisoval dogajanje v republiki Sloveniji. Aktualno ravnanje vodstva STA pa krni ta ugled agencije, predvsem pa lahko omaja zaupanje, ki ga imajo do njenega servisa naročniki.

V Ljubljani, 11. julija 2007

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

Odgovorni urednik Borut Meško je dobro začel svoj mandat odgovornega urednika STA. Komaj je bil imenovan proti volji uredništva, že je pokazal, kako je treba cenzurati članke, ki niso prijazni do Janeza Janše. Ob tem si je sposodil zadnjo utemeljitev Vinka Vasleta, ki bo zdaj očitno postala hit in se glasi: »Novinar je bil žaljiv«. Kaj je žaljivo, je seveda stvar osebnega okusa: 

»Meško, ki je prevzel položaj dan pred tem, je povedal, da je besedilo umaknil, ker ni ustrezalo novim kriterijem. “Določeni kriteriji bodo poslej postavljeni drugače,” je dejal. Pravi, da kot tiskovna agencija ne bodo posredovali komentarjev, ki so “mnenje nekoga tretjega”, temveč bodo objavljali izključno relevantne informacije. Če to pomeni konec ustaljenih vsakodnevnih povzemanj komentarjev Dela, Dnevnika, Večera in Financ, Meško še ni vedel odgovoriti, češ da kriterije še pripravlja. Sindikat in aktiv novinarjev STA sta se medtem že sestala in se odločata o ukrepanju zoper kršenje novinarske avtonomije. To je bil po četrtkovem suspenzu novinarke vala 202 že drugi poseg v avtonomijo novinarskega dela, ki se je dotikalo Janeza Janše.« 

Več na Dnevnik.si.

V Sindikatu in Društvu novinarjev Slovenije protestiramo zaradi zadnjih dogodkov na Radiu Slovenija, ki kažejo zaskrbljujoče nizko raven spoštovanja uredniške avtonomije in drugih osnovnih standardov delovanja medijev v demokraciji.  Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je kljub nasprotovanju odgovornega urednika prekinil sodelovanje z Natašo Štefe, ki je bila štiri leta kot novinarka in voditeljica redna članica uredništva Vala 202. Neposredni povod za takoj veljavno odpoved pogodbe je bila njena izjava med vodenjem jutranjega programa Vala 202, ki je bila po mnenju direktorja “nesprejemljiva”.

Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular je zaradi nestrinjanja s tako odločitvijo in argumenti zanjo podal odstopno izjavo in se s tem zavzel za temeljne vrednote in standarde profesionalnega novinarstva. Po sestanku z uredništvom, ki je podprlo Štefetovo in odgovornega urednika, je Vasle odpoved pogodbe sicer preklical, vendar to ne spremeni dejstva, da je direktor uporabil svoje upraviteljske pristojnosti za sankcioniranje zaradi izražanja mnenj in stališč, kar zakon o medijih posebej prepoveduje.Primer potrjuje nujnost uvedbe arbitražnih postopkov, za katere se obe organizaciji že dolgo zavzemata in s katerimi bi v medijih vzpostavili mehanizme za razreševanje konfliktov zaradi različnih meril za objavo novinarskih vsebin. Situacija, v kateri mora odgovorni urednik ponuditi odstop, da se o določeni uredniški odločitvi, ki jo je mimo njega sprejel direktor, sploh začne razprava, je nevzdržna za normalno funkcioniranje medijev. 

Ob tem posebej opozarjamo, da ta poteza direktorja Radia Slovenija ni prvi ukrep, namenjen discipliniranju novinarjev, med drugim pa kaže na širše razsežnosti težav s kadrovsko politiko javnega RTV-servisa. Vse večji delež novinarjev in novinark kljub stalnemu in rednemu delu za javni zavod ni redno zaposlenih, ampak soustvarjajo programske vsebine kot prisilni »svobodni novinarji«, na podlagi pogodb, ki ne zagotavljajo niti najbolj osnovne profesionalne in socialne varnosti. Negotovost zaradi stalne možnosti prekinitve pogodbe in s tem nenadne izgube pogosto edinega vira prihodka je velika grožnja svobodnemu in odgovornemu opravljanju novinarskega dela. Da je mogoče sodelovanje odpovedati iz razlogov in na način, kot je bilo (začasno) odpovedano Nataši Štefe, je za novinarski poklic nesprejemljivo. Strinjamo se z ocenami izvršnih odborov aktiva in sindikata na Radiu Slovenija, da tovrstni pritiski in napovedi sankcij povzročajo apatijo in samocenzuro in da ima to le malo opraviti z neodvisnim, profesionalnim in samostojnim novinarstvom. Vodstvo RTV Slovenija pozivamo, naj kadrovsko politiko uskladi z veljavnimi pravnimi okviri, spoštuje avtonomijo uredništev in svobodo izražanja ter vsem novinarjem in novinarkam, ki delajo za javni RTV servis, zagotovi razmere za profesionalno opravljanje novinarskega dela. 

Poziv k takojšnji vzpostavitvi socialnega dialoga ter ureditvi pravnega in socialnega statusa pogodbenih in honorarnih sodelavcev naslavljamo tudi na upravo Primorskih novic in na vse druge uprave medijev, v katerih novinarji in novinarke delajo v podobno negotovih in neurejenih razmerah.

V Ljubljani, 9. julija 2007

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije je od danes (8. 7. 2007) Borut Meško. Na tem mestu je nasledil Nadjo Podobnik, ki pa bo zdaj njegova namestnica. V.d. direktorice STA Alenka Paulin je Meška imenovala za štiriletni mandat. V.d. odgovorne urednice Eva Horvat, ki je Podobnikovo nadomeščala med porodniškim dopustom, pa se je vrnila na mesto urednice angleškega servisa.

 Meško je dobil vsega štiri glasove podpore uredništva STA, 44 glasov je bilo proti. Kot kaže, se »nasilne« menjave in nastavitve v medijskih hišah, izvedene proti mnenju novinarjev, nadaljujejo. Meško je bil očitna izbira v.d. direktorice Alenke Paulin, Paulinova pa izbira tistega, ki jo je iz vladnega kabineta nastavil. 

Več na Delo.si.

Objavljamo v Primorskih novicah neobjavljeno pismo bivše direktorice PN Barbare Verdnik o medijski situaciji okoli tega časopisa. Za pokušino:

Pa vendar v medijih še vedno ne zasledim vprašanja, zakaj na primer Vojko Čok dopušča razkroj Primorskih novic, ko si je vendar prizadeval za njihov razvoj in si uradno menda še vedno želi, da bi ga PN še dolgo seznanjale z dogodki doma in po svetu. Zakaj Banka Koper, Luka Koper in Intereuropa, članice Sveta zaupnikov Primorske univerze, ne reagirajo ob blatenju rektorice in univerze. Kako to, da civilna in strokovna združenja, javnost ne skočijo v zrak ob nikoli zanikani informaciji, da je Popovićeva piarovka bivši direktorici povedala, kdo mora postati novi urednik Primorskih novic? In seveda ob vseh drugih vse bolj grobih pritiskih na novinarje.Kdo bo zastavljal ta vprašanja, če ne novinarji?  Celotno pismo.

S 55 glasovi proti 38 uredništvo časnika Delo ni podprlo imenovanja Janeza Markeša za novega odgovornega urednika. Od 168 članov uredništva z glasovalno pravico se jih je danes in v četrtek opredeljevanja udeležilo 95, od tega sta bili dve glasovnici neveljavni. Več na RTV SLO, 24ur in Delo.si. 

Slivnik in Kosmova sta takoj pohitela z javno izraženim zadovoljstvom nad tako visoko podporo in jo razumela kot zeleno luč. Narobe svet: razmerje je skorajda ena proti dvema tretjinama proti Markešu. A v danih razmerah, ko očitno političnih nastavitev nihče ne bo podprl, je tudi enotretjinski rezultat lahko razlog za domnevni uspeh. Kot smo že napovedali, pomeni prihod Markeša verjetno blažje kriterije za provladno pisanje in politično pripadnost drugim elitam.

Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle se je po današnjem (6. 7. 2007) sestanku z uredništvom Vala 202 odločil, da prekine ukrep odpovedi honorarne pogodbe novinarki, tako da lahko Štefetova od ponedeljka naprej sodeluje z Valom 202 kot do zdaj, sta povedala tako Štular kot Vasle.Štular je dejal, da glede svoje odstopne izjave še čaka na Vasletovo odločitev. Upa, da jo bo prejel v najkrajšem času. Vasle pa je dejal, da je Štular tisti, ki se mora “odločiti, kaj bo naredil”. Več na SIOLu, 24ur in Delo.si.

Glede spremenjene odločitve seveda pogrešamo dodatna pojasnila, zakaj je do odpovedi sploh prišlo in po čigavem nareku. Danes sta se s protestnimi pismi sicer oglasili tudi društvi Zares in Liberalna akademija. Objavljamo pismo slednje.

Pritiski na novinarje RTV Slovenija postajajo tragikomični in absurdni

V Liberalni akademiji smo zgroženi nad odpovedjo pogodbe novinarki Radia Slovenija Nataši Štefe in posledičnim odstopom odgovornega urednika Vala 202, g. Mirka Štularja. Menimo, da je direktor radia Vinko Vasle s takšno odločitvijo storil hudo profesionalno napako in le še potrdil v javnosti dovolj široko navzoče mnenje, da se po Vidi Petrovčič in Robertu Škrjancu v RTV hiši dogajajo nezaslišani pritiski in discipliniranje novinarjev, zelo verjetno po nareku iz političnega vrha. V našem društvu smo prvi opozarjali na strahotne posledice politizacije, ki jo prinaša novi zakon o RTV. Žal se naše bojazni uresničujejo. Zakaj je morala oditi odlična novinarka Nataša Štefe? Zato ker je v jutranjem programu Vala 202 izrekla trditev, da je »prvi zadetek na iskalni pojem Janša na portalu You Tube iz pasjega sveta.« Izjava je nedolžna in hkrati preverljivo resnična: video posnetek govori o psu po imenu Janša. Interpretacija vodstva RTV, češ da je s tem premierja Janšo imenovala za psa, je bizarna in skregana s pametjo, kaže pa na paranoične razsežnosti tistih, ki bdijo nad »pravovernostjo« vsebin programa. Najave, ki zadnje čase prihajajo iz vodstva javnega servisa, češ da bo omejila ali celo ukinila oddaje, kot so Hri-bar in Studio City, nas delajo za dodatno zaskrbljene. Ne želimo si živeti v državi enoumja, kjer vas omemba imena nekega psa, ki je po naključju enako tistemu predsedniku vlade, lahko stane takojšnje izgube službe. Spomnimo, da je ena od značilnosti totalitarnih sistemov prav neracionalnost zapovedi in prepovedi, ki se jim moramo spontano pokoravati, ali sankcij, včasih tudi ne da bi vedeli, kaj smo storili narobe. Kot vse kaže, živimo v takšnem sistemu.

Za Liberalno akademijo dr. Darko Štrajn

6. 7. 2007

»Urednik 2. programa Radia Slovenija Mirko Štular je včeraj odstopil, saj se ni strinjal z odločitvijo direktorja Radia Vinka Vasleta, ki je ravno včeraj odpustil honorarno sodelavko Vala 202 Natašo Štefe. Štular je v odstopni izjavi pojasnil, da je Vasle dejal, da je bila intervencija voditeljice Štefe v sredinem jutranjem programu nesprejemljiva, ker da je povedala, da je premier Janša pes. »Po natančnem poslušanju jutranjega programa, še posebej omenjene intervencije jutranje voditeljice, sem ugotovil, da je bila dikcija povsem drugačna, saj se je voditeljica spraševala, zakaj je iskalni pojem Janša na portalu You Tube iz pasjega sveta,« je obrazložil Štular. Na omenjenem portalu se namreč prikaže videoposnetek psa novinarja Denisa Sarkića, ki ga je poimenoval Janša. Vasle včeraj ni hotel komentirati Štularjevega odstopa. Dejal je, da bo na tem mestu v skladu s pogodbo še tri mesece, po njenem izteku pa je Štular zaposlen na radiu. Slednji pa ni hotel povedati, ali bo še naprej delal na radiu.«

Tako se glasi vestička v tiskani izdaji Dela 6.7.2007 v rubriki »Na kratko«. Obeta se prvovrstni škandal, zato bomo na tem blogu spremljali, kako o njem poročajo provladni mediji. Zgodbo je prvi razvil portal vest.si: na tem in tem mestu najdete vse podrobnosti, intervjuje z Natašo Štefe in Mirkom Štularjem ter korespondenco. 

Če kaj, je zaenkrat jasno, da utemeljitev, bizarna in groteskna po sebi in ki jo navaja direktor radia Vinko Vasle, ni točna. Novinarka niti slučajno ni trdila, da »je premier Janša pes«. S tem pa tudi ni pravih razlogov za odpoved pogodbe, čeprav glede na določila v njej lahko direktor stori, kar ga je volja.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) protestira ob napovedanem imenovanju odgovornega urednika STA, saj je v.d. direktorice STA Alenka Paulin novinarje agencije obvestila, da bo s ponedeljkom z delom začel novi odgovorni urednik STA Borut Meško. Uredništvo pa njemu in kandidatki za namestnico Nadji Podobnik ni izkazalo podpore, saj jima je s 44 glasovi za in štirimi proti v ponedeljek izglasovalo nezaupnico. Ta je predvsem posledica tega, da kandidata nista predstavila podrobnejšega programa in vizije dela.

Več tule.

Na Primorskih novicah 12 honorarnih novinarjev že od 26. junija ne sodeluje v rednem delovnem procesu uredništva Primorskih novic. Kot je pojasnil predstavnik honorarnih novinarjev na Primorskih novicah Jaka Elikan, gre za obliko protesta zaradi nezadovoljstva z vlogo oziroma vrednotenjem njihovega dela na Primorskih novicah. Več tule.

23. junija 2007 smo v Dnevniku prebrali, da bo čez nekaj dni odgovorni urednik Dela Peter Jančič odstopil s svoje uredniške funkcije. A potem je tisti dan sledil demanti: 

»Peter Jančič je za 24ur.com povedal, da take odločitve sploh ni sprejel. “Če bi nameraval odstopiti, bi o tem najprej obvestil bralce Dela in ne časopis Dnevnik, ki je naš konkurenčni časopis,“ nam je povedal Jančič.« 

Tukaj. Ni minilo nekaj dni, ko smo v Delu 27. junija lahko prebrali, da Jančič odstopa. Ker je obljubil, da bo o tem obvestil svoje bralce, smo vneto čakali na pojasnilo. A na njegovem mestu smo lahko prebrali zgolj suhoparno »Uredniško obvestilo«:

»Odgovorni urednik Dela Peter Jančič je včeraj po dogovoru z upravo nepreklicno odstopil, ker imajo lastniki, ki so si pridobili večinski delež v podjetju, pravico, da z izbiro odgovornega urednika določijo uredniško politiko. Kljub odstopu bo dosedanji odgovorni urednik funkcijo opravljal, dokler ne bodo izvedeni vsi po zakonu in statutu predvideni postopki za imenovanje novega odgovornega urednika. Za odgovornega urednika Dela je uprava podjetja Delo, d. d., predlagala dosedanjega odgovornega urednika tednika Mag Janeza Markeša.« 

Tukaj. Kot vidimo, ne Jančič ne kdorkoli drug ni pojasnil razlogov za odstop oziroma za zamenjavo. Najprej ga je celo zanikal. Kar vsebuje uredniško obvestilo, je zgolj obvestilo o tem, da imajo lastniki pravico do izbire odgovornega urednika. Pretvarjanje Jančiča je zato maksimalno, kajti »pravica do izbire«, ki jo imajo lastniki, pač očitno v tem primeru implicira, da lastniki za to ne rabijo ničesar pojasnjevati javno.  

Pa to še ni vse. Dva dni zatem, 29. junija, se je Jančič za vest.si takole branil pred dodatnim povpraševanjem:

»Zakaj ste odstopili z mesta odgovornega urednika«

»To je zapisano v izjavi, ki je objavljena v Delu.«

»Lahko na kratko rezimirate?«

»Ne bi rezimiral, kupite Delo.«

»Kam odhajate?«

»Trenutno se peljemo po Ljubljanici navzdol.«

»Vas lahko…«

»Če hočeš več zvedeti, kupi Delo.« 

Tukaj. Ultimativni primer arogance, prenarejanja in igranja. Žal bralci Dela ne bodo dobili tega, kar jim je Jančič obljubil, pri tem se je celo zlagal (»bi najprej obvestil bralce Dela«) in poskusil potunkati kredibilnost konkurenčnega Dnevnika. Pa mu ni uspelo: ta je vedel več, kot je bil sam pripravljen priznati. Njegovi suhi pozivi »Kupite delo, če želite kaj zvedeti«, so slaba šala. Kot dokazuje ta primer, kdor želi kaj zvedeti, pač mora nujno kupiti Dnevnik. 

In kaj naj bi prinesel novi kandidat za odgovornega urednika, Janez Markeš? Predvsem veliko mimikrije. Tudi on ni pojasnil, v čem bo drugačen od predhodnika. Je pa nasadil veliko rožic, recimo da bo poskrbel za »ločenost od centrov politike moči«, »politika se v uredniško delo časopisa ne more in ne sme vtikati« in obljubil »zavezo javnosti proti centrom moči«. Imenovanje Markeša te dni utegne biti prava mala šola političnega sprenevedanja. Medtem ko predsednik uprave Dela Danilo Slivnik (te dni pričakuje podaljšanje mandata) nastopa po medijih kot prvovrstni politični analitik, njegov novi odgovorni znova zatrjuje, da se politika v Delo ne bo vpletala. A to pomeni priznanje, da se pod Jančičem je? Kaj pomeni napoved Markeša, da se bo znebil ministra Rupla kot večnega in najbolj plačanega kolumnista? Kaj pomeni napoved, da bo »opravil z uravnoteženjem«? Napovedujejo se zgolj bolj perfidni politični prijemi. Paradoksalno bo ob tem gledati aktiv in sindikat novinarjev Dela, ki se bosta novemu šefu globoko priklonila. Da o priklonu novostaremu Slivniku sploh ne govorimo.