Medijski watch dog

Škandal je prvovrsten: Simoniti je Slovenski Matici, ki se iz šlamparije njenega glavnega tajnika, Draga Jančarja, sploh ni prijavila na javni razpis ministrstva za kulturo za knjižne subvencije, kasneje pa se je na programskega prijavila napačno, podelil nič manj kot 110.000 evrov podpore (18 odstotkov vseh sredstev razpisa), ki jih je najprej zadržal v »rezervnem skladu«, potem pa nakazal Matici. Zadržal je skorajda enako vsoto, kot jo je potem namenil, s čimer je oškodoval vse druge kandidate. Ob tem je zelo verjetno postopal »prijateljsko«: kot bivši član UO Slovenske Matice in del njenega predsedstva, hkrati pa je celo pohitel uporabiti interventna sredstva, ki so mu po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo na voljo v izjemnih primerih. Toliko bolj pomenljivo pa je, da je minister iz omenjene postavke denar namenil prav Slovenski matici, založbi, ki se sicer ne more ravno potožiti nad pomanjkanjem državnih subvencij in ki se je te dni pohvalila z dobrimi prodajnimi rezultati. Hkrati obstaja velika verjetnost, da je za ta namen priredil zakonodajo. Sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prinaša nekaj pomembnih posegov, predvsem je sporen 6. člen novele oziroma spremembe veljavnega 62. člena zakona. Simoniti je na majski seji odbora DZ RS za kulturo, šolstvo in šport te spremembe opredelil kot redakcijske popravke, ob tem pa zanikal, da bo s takšnimi spremembami omogočeno financiranje določene založbe mimo razpisa. Njegova dejanja potrjujejo omenjene sume.

Več o škandalu dodeljevanja denarja mimo razpisa tukaj in tukaj. O primeru na široko pišeta Dnevnik in Mladina. Medijski škandal ob njem je naslednji: do danes nismo zasledili niti vrstice na straneh Dela in Večera, še manj seveda na straneh Maga in Demokracije.

Današnji članek novinarja Boruta Mekine na spletni strani »Transitions online«, ki spremlja družbene in politične spremembe v postkomunističnih državah, o medijski situaciji v Sloveniji. Kratek odlomek za pokušino: 

»A certain long-distance courier service has become an unwelcome sight among some Slovenian journalists, who have taken to joking at the end of the work day that they “survived it without DHL.”

The firings of two reporters, called “bad journalists” by their editor, would not raise many eyebrows in a country with a mature media market. But in Slovenia, where for two years the government has worked to tighten its grip on journalists, it looks like only the latest and most blatant example of political bullying.«

Tale današnji komentar na prvi strani Dela izpod peresa Petra Raka (»Janez ni država«, 25. 6. 2007) je vzorčen primer slabega in pristranskega zapisa, ki v marsičem spominja na zapise odhajajočega urednika Petra Jančiča.

Prvič: naslov članka je posmehljiv. »Janez ni država« očitno referira na predsednika države in le delno na premierja. Abotno je, da avtor na tak način smeši predsednika v isti sapi, ko ga poučuje in moralizira, ker se ni udeležil državne proslave. Kdor moralizira, mora pokazati vsaj nekaj dostojanstva. 

Drugič: Rak globokoumno ocenjuje, da je Drnovšku verjetno »malo mar« za številne kritike, nato pa nadaljuje z ugotovitvijo, češ »ali ima sploh še smisel komentirati njegove nenavadne poteze, saj se bo od predsedniške funkcije poslovil že čez nekaj mesecev.« Najprej: kaj ima iztek funkcije  opraviti s smiselnostjo komentiranja? Čemu takšno omalovaževanje? V katerem trenutku več ni treba komentirati dejanj predsednika države: en, dva, tri ali deset mesecev pred iztekom? Ter nenazadnje: mar Rak ravnokar ne komentira predsednika?

Tretjič: avtor v naslednjem koraku uporabi klasični napad »ad hominem«. Ugotavlja tole: »Omalovaževanje vlade glede ekonomskih uspehov, za katere naj bi bila zaslužna zgolj evropska konjunktura in delo prejšnjih (torej njegovih) vlad, kaže na vse večji ego, ki paradoksalno narašča skladno z njegovo domnevno duhovno transformacijo.« To je seveda več kot posmehljivo: če se predsednik Drnovšek izrazi kritično do Janše, je treba aludirati na njegove duhovne preobrazbe in »težave z egom«, ga osebno diskreditirati in osmešiti. Diskreditacija je tu v jasni funkciji politične provladne propagande. 

Četrtič: Rak je postal nič manj konfucijanec, saj pravi: »Kot je izjavil, sedanja vladna garnitura menda sploh nima nobenega ekonomskega programa; vendar se to – skladno s konfucijanskim izrekom, da se voda v mlaki najhitreje zbistri, če jo pustiš pri miru – očitno bolje obnese kot njegovi stalni gospodarski eksperimenti.« Neverjetno, ampak če nekdo kritizira Janšo, da nima nobenega ekonomskega programa (in je to po čistem naključju nek nepomembni tip, ki je po istem naključju predsednik države), potem bo novinar celo cinično pritrdil tezi s tem, da bo ekonomsko delo premierja pohvalil skozi konfucijansko modrost. Ker se dobro odnese, da mlakužo pustiš pri miru in ker to pač daje učinke. Drnovšek torej nima pojma, ker tako rekoč za razliko od Janše ne pozna Konfucija! Res nenavadno obramba vladinega gospodarskega programa. (Če bi kdo trdil, da se novinar preprosto zafrkava in omenja Konfucijev izrek vnemar in cinično, potem pač nismo na ravni resnega komentarja; s ciničnim posmehom lahko poljubno grajaš karkoli.)

Petič: stavek »še bolj nenavadne so bile njegove trditve o domnevnem sedanjem totalitarnem režimu; to kaže, da si tudi predsednik lahkotno privošči najbolj groteskna pretiravanja, kar težo njegovih besed znižuje na minimum« pač nima podlage v nobenem argumentu proti, tako da lahko verjamete bodisi njemu bodisi predsedniku. Jasno je le, da za Raka obstajajo pretiravanja v oceni. Ampak ali to pomeni, da je tudi sam zaznal trohico totalitarizma? Je kdaj o tem pisal? Tisti, ki so, vključno s predsednikom države, so bili v svojih demonstracijah karseda konkretni.

Šestič: nedosegljivi šlager predstavlja novinarjevo odkritje, da je bila proslava odlična in da je lahko Drnovšku žal, da jo je bojkotiral. Še zadnji poskus torej, da bi za nesmiseln napravil njegov bojkot. Pravi tole: »In če zaradi kapric in trme ni prišel na proslavo, mu je lahko samo žal, saj ne nazadnje tako domiselnega in radoživega programa doslej še nismo videli.« Skratka: zaradi nekih bednih načel je zamudil odlično zadevo, zato se lahko zdaj doma tepe po glavi, ker nekaj trmoglavi. Mizerno! 

Sedmič: za šlagrom še en. In če si sledijo, so lahko ali celo morajo biti le večji in večji. Novinar Rak pokroviteljsko dvigne prst in pove: »Kritika torej predsedniku države, vse pohvale pa avtorjem programa in protagonistom; ti so dokazali, da stanje duha v državi še zdaleč ni tako porazno, kot bi ga radi prikazali tisti, ki menijo, da je politika edini relevantni arbiter vseh vprašanj.« Neverjetno, toda kar želi povedati, je nič manj kot to, da odlični program proslave dokazuje, da stanje duha ni tako zelo porazno. V kakšni korelaciji pa sta lahko kvaliteta nekega dogodka in stanje duha v državi? Odlična predstava naj bi dokazovala odličnost tega drugega? In kaj bi se zgodilo, če predstava ne bi bila uspešna? Bi to dajalo prav Drnovšku? In kaj bi se zgodilo, če večini predstava ne bi bila všeč? Bi to spet dajalo prav njemu? Iz Rakove kavzalne pogruntavščine sledijo sami nesmisli.

Če sklenemo: Jančič je očitno na Delu uspel vzgojiti celo plejado pametnih in nadvse uravnoteženih komentatorjev. Si po njegovem odhodu lahko obetamo še veliko tovrstnih provladnih presežkov?

Po pisanju današnjega Dnevnika bo v torek odgovorni urednik Dela Peter Jančič odstopil s svojega položaja. S tem naj bi prehitel Slivnika, ki bi zahteval njegov odstop. Kot so se v upravi menda že dogovorili, bo Slivnik od aktiva novinarjev Dela zahteval mnenje o svojem novem kandidatu za to mesto, Janezu Markešu. Aktiv bo imel po prejemu zahteve 14 dni časa, da glasuje o Markešu. Izid glasovanja sicer ne bo odločujoč, saj uprave mnenje aktiva ne zavezuje.

Peter Jančič, rojen 1966 v Mariboru, je diplomiral iz novinarstva pri profesorju dr. Slavku Splichalu na FDV (takratnem FSPN-ju) leta 1991 iz teme »Novinarska etika in kodeksi časti« in za nalogo prejel nagrado Prešernovega sklada. Na Večeru je preživel zadnje desetletje in pol, najprej kot novinar, po prihodu glavne in odgovorne urednice Darje Verbič v to časopisno hišo leta 2004 pa kot urednik notranjepolitične redakcije. Jančič je ves čas aktiven v svojem stanovskem novinarskem društvu, do izteka mandata 2006 je bil predstavnik Društva novinarjev Slovenije v programskem svetu RTV. Hkrati  agilno nastopa kot član Novinarskega častnega razsodišča. V zadnjih treh letih postane pogost in opazen gost obeh televizijskih dnevnikov (RTV in POP TV), kjer priložnostno komentira notranjepolitično dogajanje. Na obeh omenjenih televizijah se v isti vlogi začne pojavljati v soočenjih ali okroglih mizah,  predvsem kot komentator desne provenience. Je dobitnik Jurčičeve novinarske nagrade za leto 1997, ki jo podeljuje leta 1993 ustanovljeni sklad Josipa Jurčiča za novinarske in publicistične dosežke leta. Jančič je mesto odgovornega urednika Dela nastopil 2. marca 2006. Njegovo imenovanje je sicer podprlo le 17 izmed 170 zaposlenih novinarjev Dela, 115 pa mu je nasprotovalo. Praktično mu je nasprotovalo vse do današnjega dne in medtem ko njegovo vrste zapustilo okoli 20 novinarjev. Po naših podatkih je Jančič žrtveno jagnje, kolateralna škoda, s čigar odhodom se bo poskušalo pomiriti razvnete strasti in imidž Dela kot Janšinega trobila. Spomnimo, da je Jančič na Delo pripeljal »komentatorja« Dimitrija Rupla in mu za njegove pisarije s poti zunanjega ministra plačeval debelih 400 evrov, s čimer je Rupel postal najbolje plačani kolumnist v državi. V navezi s Slivnikom je sprožil odpoklic dveh dopisnikov Dela, Matije Graha in Roka Kajzerja. S svojimi pisarijami in uredniškimi intervencijami je pokončno branil oblastnike in prispeval k temu, da je naveza Jančič-Slivnik postala sinonim in težko dosegljivi ideal za klasični brezskrupulozni politični prevzem neke medijske hiše.

S prihodom domnevno bolj umirjenega in umerjenega Markeša za odgovornega urednika bo tednik Mag končno kadrovsko in ideološko povsem prevzel časopisno hišo Delo. Vprašanje za milijon dolarjev je le, v kakšni meri se bo naveza ASK-Slivnik-Markeš poslej poskušala oddaljiti od Janše in približati drugim političnim linijam, predvsem tisti iz SLS. Razen nekaj več taktnosti bo Markeš v razliki do Jančiča pač težko pokazal.

Objavljamo pritožbo ŠKUC-LL, naslovljeno na Programski svet RTV, zaradi širjenja homofobnih in žaljivih stališč do istospolno usmerjenih v oddaji Piramida dne 29. maja 2007.

Ljubljana, 20. 6. 2007 

Spoštovani, na Vas se obračamo po priporočilu varuhinje za človekove pravice dr. Zdenke Čebašek Travnik, glede na njeno stališče, izraženo v dopisu z dne 11. 6. 2007.Pišemo Vam v zvezi s TV oddajo »Piramida«, predvajano 29. 5. 2007 na RTV Slovenija. Oddajo je vodila novinarka Erika Žnidaršič, nastopili pa so Marjan Podobnik, Vili Resnik in Saša Einsiedler. 

V zvezi z oddajo smo na našo nevladno organizacijo dobili številne prijave in proteste ljudi, ki se čutijo zaradi tega prizadeti in užaljeni (telefonski klici, E-pošta). Prosimo Vas, da v skladu s 16. členom ZRTVS-1 obravnavate našo pritožbo in se do nje opredelite. V oddaji so bila izražena žaljiva in homofobična stališča do istospolno usmerjenih. Razprava je nihala na skrajnem robu sovražnega govora in eksplicitnega izražanja nestrpnosti do istospolno usmerjenih, in sicer v imenu tako imenovane svobode govora.

Zakon o medijih (ZMed) v 8. členu določa, da je z razširjanjem programskih vsebin prepovedano vzpodbujati k narodni, verski, spolni ali drugi nestrpnosti ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo ali nestrpnost. Po 6. členu ZMed, dejavnost medijev temelji na nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, ob tem pa določa tudi, da mora biti ustvarjanje programskih vsebin v skladu s profesionalnimi kodeksi. Izražanje nestrpnosti na osnovi spolne usmerjenosti je kaznivo dejanje tudi po 300. členu Kazenskega zakona RS.   Eksplicitno to področne regulira tudi poklicna novinarska etika, npr. Poklicna merila RTV Slovenija pod točko 12.3. določajo: »12.3. Odnos do spolnih manjšin - Istospolni odnosi so še vedno povezani z močnimi predsodki in so velikokrat predmet nepremišljenega in žaljivega poenostavljanja. Z napačnim pristopom lahko te predsodke še utrdimo, z ustreznim pristopom pa jih pomagamo spreminjati. Zato se je pri obravnavanju te problematike treba izogibati poenostavljanju, stereotipom in osebnim sodbam.

Istospolne odnose skušajmo korektno in nepristransko prikazovati tudi v primerjavi z različnospolnimi odnosi. Pozorni moramo biti pri izrazih. Ne smemo zamenjevati pojmov homoseksualnost, pedofilija, transvestija in transseksualnost.« Tudi nova, dopolnjena 23. točka Kodeksa Častnega novinarskega razsodišča, izrecno prepoveduje spodbujanje k (vsakemu) nasilju in nestrpnosti. Voditeljica bi bila dolžna v skladu s poklicnimi merili vzdrževati kulturni in civiliziran nivo razprave in posredovati v primeru širjenja vsakršne nestrpnosti. Menimo, da novinarka Erika Žnidaršič ni opravila svoje poklicne dolžnosti, t.j. korektnega vodenja oddaje; kot voditeljica ima v takšnem primeru možnost zastaviti dodatna vprašanja, česar pa ni storila.  RTV Slovenija je kot javni zavod zavezana spoštovati zakonodajo RS, določila Zakona o medijih ter druge zakonske predpise, ki prepovedujejo in sankcionirajo diskriminatorno obravnavo manjšinskih vprašanj. Menimo, da v primeru sporne oddaje javni zavod RTV Slovenija ni zagotavljal enake obravnave in spoštljivega odnosa do raznolikosti.Lep pozdrav,

dr.Tatjana Greif, koordinatorica ŠKUC-LL

V pogovoru za TV Slovenija (18. 6. 2007)  je premier Janez Janša znova delil lekcije o medijih. Kot da njegovi mediji še niso dovolj njegovi. In tudi omemba časopisa Dnevnik v praktično vsakem javnem nastopu zadnjih tednov kot glavnega sovraga ni naključna. Nazaj k oddaji: ob nenadkriljivo operativnem Rajku Geriču mu je uspelo pojasniti, da mediji ne pišejo dovolj o gospodarski rasti (in se zlagati, da POP TV o tem ni poročala, pa je), preštevati vesti, se že v naslednjem stavku sprenevedati, da ne prešteje vsako vest (menda ni prebral vesti o protestu slovenskih pisateljev), pokarati preveč zapisov o Andrijani Starina Kosem, katere pismo je menda ušlo medijem, njegov odgovor, čisto interne narave, pa menda ni (čeprav so ga citirali vsi mediji!) in seveda razložiti afero Sova kot ultimativni medijski komplot proti sebi. 

O medijih, ki ne pišejo dovolj o gospodarski rasti: 

»In ob tem, ko je bil letos objavljen podatek o rekordni gospodarski rasti, mimogrede pri vas ste ga objavili kot 13. vest v nacionalnem Dnevniku oziroma na Dnevniku nacionalne televizije?
(Gerič: »In o tem naredili še Odmeve, in o tem naredili še kak prispevek, seveda, ja.) 

Prešteje vsako vest: 

»Skratka, dejstvo je, da v Sloveniji načrtno, odkar je jasno, da bo ta vlada spravila državo v dobro kondicijo, nekdo stalno lansira stranske teme, zapolnjuje medijski prostor, sproža afere samo za to, da bi nastal vtis, kot da je vse s slabo, kot da se samo prepiramo, kot da nihče nič ne dela, kot da se, kot je nekdo rekel, strah plazi po Sloveniji.« 

O protestnem pismu slovenskih pisateljev glede sankcij do medijev: 

»Jaz je recimo nisem bral, ne. Nihče mi je ni poslal. Nimam časa iskati teh stvari po, po časopisih.« 

O ASK: 

»Saj ne citiram vas, ampak veliko teh zapisov je bilo ali pa, da je bila moja najtesnejša sodelavka, da je bila ključni del ekipe, je milo rečeno sprenevedanje.« 

»Jaz ga tudi nisem dobil. Tudi njej nikoli nisem odgovarjal. Jaz sem od kolegov dobil elektronsko pošto, ki naj bi jo baje ona napisala in sem nekaterim kolegom odgovoril.« 

O medijski kampanji proti meni: 

»Potem se je skušalo z neko medijsko kampanjo, ki so jo v glavnem vodili tisti, ki imajo slabo vest zaradi nezakonitih ravnanj v tej službi ali pa so jo vsaj posredno usmerjali, vso zadevo zreducirati na nek spor med dvema predsednikoma ali pa med Uradom predsednika države in mojim kabinetom, za kar, za kar seveda ni šlo.«

Sklad za medije je letos znova delil tistim, ki že imajo, svojim torej. Koncizen povzetek poslanke Majde Širca: 

“Kako je možno, da država financira medije, ki pri svojem poslovanju izkazujejo dobičke?
Je razumno da dobi strankarska Demokracija izjemno velike subvencije, kljub temu, da se hvali, kako ji gre dobro – kar je tudi res, sicer ne bi onesnaževala Slovenije z dragimi političnimi jumbo plakati. A je smiselno, da imajo pri Novi reviji denar za republikansko sproščanje in Ruplovo letalsko vozovnico, Možinovo edicijo Ampak pa mora plačati Simoniti?!
Je kaj zdrave pameti v tem, da gre 50 tisoč evrov Delu za »konsolidacijo« Maga, če pa je bil s škodljivo prodajo državnega deleža v Mercatorju že davno konsolidiran. In, da se Delo nagradi s še eno bajno vsoto, hkrati pa nam rinejo v nabiralnike zastonjkarski tabliod, ne pa kakšne kulturne priloge.” 

Celotna izjava tukaj.

V tem poročilu Freedom House poroča o vmešavanju vlade in sodišča (?) v svobodo medijev, koalicijskem sprejemu novega zakona o najvplivnejši medijski organizaciji v državi (RTV), vmešavanju vlade in zasebnih lastnikov v medije, nadzoru RKC nad vplivno radijsko postajo in tednikom in vplivu cerkve na TV programe. Zaključek Freedom House: stanje demokracije se je poslabšalo.

Del poročila, objavljenega v Delu (medtem ko je npr. poročilo Večera tule): 

»O Sloveniji poročilo pravi, da se je stanje demokracije lani poslabšalo. Sodišča in vlada se vmešavajo v svobodo medijev, varstvo manjšin se ni izboljšalo, vpliv vladajočih strank na medije, sodišča in gospodarstvo je še vedno prevelik. Na splošno so se demokratične institucije v državi sicer utrdile, vendar je še vedno precejšen vpliv države in vladajoče koalicije na gospodarstvo – zlasti v finančnem sektorju, infrastrukturi, komunikacijah in energetiki. Vlada je po volilni zmagi leta 2004 porabila dve leti za zamenjavo ključnih ljudi v državnih podjetjih in v tistih, kjer ima svoj delež, koalicija pa je sprejela tudi novi zakon o najvplivnejši medijski organizaciji v državi (RTV).Poročilo med drugim omenja odstop ministra za delo, družino in socialne zadeve zaradi njegovega nesprejemljivega predloga zakona o plačevanju abortusov, navaja pogoste institucionalne spore med predsednikoma vlade in države, hvali Slovenijo, ker je delno uredila problem registracije istospolnih partnerjev, in jo graja, ker še vedno ni dokončno rešila problema z »izbrisanimi«.Freedom House, ki spoštovanje demokratičnih standardov ocenjuje po sedmih kategorijah, na področju medijske neodvisnosti navaja, da mediji še vedno niso povsem brez vmešavanja vlade in zasebnih lastnikov. RKC nadzoruje vplivno radijsko postajo in tednik, po spremembah na RTV pa se je povečal tudi vpliv cerkve na televizijske programe. V sodstvu so še vedno največji problem sodni zaostanki in čedalje več sodb pred strasbourškim sodiščem, medtem ko pri napovedi za leto 2007 poročilo omenja, da bo v Sloveniji pri utrjevanju demokracije v prihodnje veliko odvisno tudi od imenovanja novih ustavnih sodnikov in od tega, kakšna bo po letošnjih predsedniških volitvah institucionalna vloga predsednika države.« 

Delo in Večer sta povzela informacijo STA in je nista izkoristila za novinarsko »povpraševanje«. Zanimivo dejstvo je, da je kulturni minister Vasko Simoniti slab teden nazaj v intervjuju za Večer hvalil poročila Freedom House: 

»V zvezi s Freedom Housom, na katerega so se veliko sklicevali, češ, kako je grozen za nas, je treba pogledati po horizontalni in vertikalni ravni. Mislim na časovnico in na to, kakšne ocene je Freedom House dajal od leta 1994 naprej. Zelo boste presenečeni. V letu 1994/95 smo bili delno svobodna država tiska, od leta 2001 pa smo bili v okviru svobodnih dežel, a zelo blizu tistemu delu, ki ga označuje ta hiša za delno svobodne dežele. Ovrednoteni smo z okoli 21 točkami, kar je čisto v redu. V tem ratingu se gibljemo zadnjih šest let.«

SPOROČILO JAVNOST Po petnajstih letih sodelovanja s Primorskimi novicami (kot zunanji sodelavec-samostojni novinar,  s članki in risbami, zadnjih 6 let prek honorarne pogodbe in s stalno  rubriko, satiričnim stripom »Jadranske zgodbe« ), me je direktorica Suzana Zornada -Vrabec 13. in 14. junija pisno in ustno obvestila, da  se s tednom, ki zaključi 17.6.2007, sodelovanju z menoj »žal morajo odpovedati« zaradi hudega finančnega stanja Primorskih novic.

V vednost; za satirični strip v barvah, ki je tedensko objavljen v Soboti, sem dobival približno 80 evrov bruto. Za 4 stripe na mesec je znašal honorar 316 evro bruto. Cena, ki je bila dogovorjena z urednikom Sobote že leta 2001, se v šestih letih ni spremenila . 

Obvestilo o odpovedi sodelovanju sem dobil neposredno od direktorice, ker se odgovorna urednica Primorskih novic, po besedah direktorice, s  tako odločitvijo ni strinjala. Tudi novinarji so izrazili začudenje in so protestirali zaradi posega poslovodnega organa v uredniško odločanje. Kolegom novinarjem in odgovorni urednici Primorskih novic se za solidarno držo in za dosedanje sodelovanje, ki mi je v zadnjih petnajstih letih omogočalo ohraniti stik s primorskimi bralci,  iskreno zahvaljujem . Vsem njim in Primorskim novicam, ki ostaja osrednji tiskani medij primorskega prostora, želim ustvarjalno delo in čim hitrejšo premostitev vseh sedanjih težav, vključno s finančnimi, ki so, po razlagi direktorice, botrovali mojemu odhodu.    

Franco Juri

Svobodni novinar in karikaturist

V Kopru, 14. 6. 2007

Današnje »pismo leta«, kot so mu rekli, predstavlja prvi jasen »coming-out« tistih, ki so se šli medijske in gospodarske čistke. Pozabili so, da je Janša zadnje čase slabe volje in da lahko počisti tudi z njimi. S tistimi, ki čistijo. In tudi on je pozabil, da se mu lahko zgodi Brut. Sledila je »izpoved« in imidž pobegle žrtve. Da je to storila odpuščena državna sekretarka, novopečena predsednica nadzornega sveta Dela, v navezi s predsednikom uprave Dela, Danilom Slivnikom, ni toliko nepričakovano, kot je nenavadno, da je ta videz demokracije medijev, ki so ga gojili, uspeval tako dolgo. Veriga je popustila, resnica prihaja na plano. Za kakšno ceno? Tega, da si Starina Kosem in Slivnik rešita svoje zadnjice. In iz enakega motiva.  Spregovorila sta zdaj, ko ju menda želi veliki Janša odstaviti. Ko se z njima več ne pogovarja. 

Slivnik in Starina Kosem torej zdaj menita, da bosta varovala Delo in Večer, kot pravita, pred Janšo in branila njuno avtonomijo. Namesto logike rablja torej zdaj imidž heroja! Naslednja žrtev bo verjetno Peter Jančič, ki bo namočil naslednjega in čez dve leti bo ta nočna mora nekaj, glede katere se bodo vsi izdajali za žrtve.

Celotno pismo o kadriranju, pritiskih na Delu in Večeru, boljševističnih manirah Janše in avstrijskih silah komunistične kontinuitete ter podobnem najdete tukaj. Objavljamo odlomek: 

Naloženo mi je bilo, da naj potem, ko bo Pivovarna Laško pridobila pomemben kapitalski delež v časopisni hiši Delo, uredim tako, da bomo imeli zagotovljen več letni vpliv na imenovanje nadzornega sveta Dela in s tem na uredniško politiko.
Ne bom razlagala podrobnosti, kako je potekalo urednikovanje časopisa in kdo vse se je neposredno in posredno vtikal v Delo Danila Slivnika. Lahko pa mi verjamete, da je to preseglo vse meje dobrega okusa in psihološkega dostojanstva. Nenazadnje nismo boljševiki, ampak stranka, ki temelji na demokratičnih vrednotah.
Sodu pa je izbila dno zahteva predsednika, da naj se Večer proda Avstrijcem. Menila sem, da je takšna nekritična prodaja tujcem nesprejemljiva. Zato sem se temu uprla, končno pa tudi Avstrijci, ki so pod vplivom avstrijskih socialistov, niso bili garant, da Večer v prihodnje ne bi propagiral komunistične kontinuitete.
Predsednik mi je to zameril in je prekinil komunikacijo z mano. Še nekaj mesecev prej jo je prekinil tudi z Danilom Slivnikom. Od strani smo dobivali informacije, da je Delo slabo, pa tudi namige, da bo Slivnik zamenjan. Tudi sama sem dobila občutek, da me utegnejo odstaviti kot državno sekretarko in kot predsednico nadzornega sveta KAD-a.
Da so bili moji občutki pravi, se je izkazalo, ko me je konec maja poklical minister Vizjak k sebi in mi dejal, da se je pogovarjal s predsednikom in da želi, da odstopim kot državna sekretarka in kot predsednica NS KAD-a. Odgovorila sem, da sem s predsednikom dogovorjena, da v skladu z vladno uredbo o nezdružljivosti funkcij odstopim do roka, tj. do 31.8.2007, da pa za odstop iz NS KAD-a ni razlogov, saj ne bo več obstajala kolizija interesov. Vizjak je odgovoril, da ministrstvo mora imeti neposredni vpliv na KAD-u, kar je bilo v osnovnem nasprotju z intencijo vladne uredbe o nezdružljivosti funkcij, oziroma je to samo idejo uredbe v osnovi negiralo.
S Slivnikom nama je postalo kristalno jasno, da gre za maščevanje in da je samo še vprašanje časa, kdaj bova odstavljena. Da bi preprečila, da bi se Delo in Večer zlorabljala za politične in človeške diskreditacije in kadrovske čistke med starimi kadri, ki jih čedalje bolj izpodrivajo novi, do včeraj stranki povsem neznani obrazi, sva se odločila, da bova kljub tveganju, da bova očrnjena kot izdajalca, te namere prehitela in da bova obvarovala avtonomijo teh tiskanih medijev. 

Neverjetni odlomek v stilu »to catch a thief«  iz odgovora Janše najdete tukaj. 

In še poročili Dela in Večera, vsaj Delovo neverjetno razkošno (po Slivnikovem navodilu?)

Kot smo poročali v prejšnjem zapisu, so komentarji na portalu Dela bili deležni določenih sprememb. Od tega, da so izginjali in prihajali nazaj, do najnovejše inačice, po kateri so vsi komentarji, vključno z arhivskimi, poslej brez datuma in ure.  Ali je ta sprememba začasna ali za njo stoji tehnična težava ali kaj drugega, ne vemo.

Zakaj so komentarji brez datuma in ure lahko zanimiva nova praksa, če jo je nekdo uvedel namenoma? Zgolj ugibamo: zato, ker zakrivajo sledi za večjim brisanjem posameznih komentarjev – brisanje večjega števila bi jasno pričalo o »časovnem gapu«, kot se je zgodilo prav v primeru, o katerem poročamo v prejšnjem zapisu. 

Seveda drugi dnevniki, npr. Večer in Dnevnik, datume in ure ohranjajo, kar je sicer praksa povsod, na Večeru so jim priključili še IP naslov.

Včerajšnja (7. 6. 2007)  novička o sklepu o ekspresnem in enostranskem vladnem preimenovanju letališča Brnik v letališče Jožeta Pučnika je vznemirila slovensko javnost in tudi bralce spletnega Dela. Ob približno 12.30 je Delo na svojem portalu izbrisalo vse komentarje na temo preimenovanja brniškega letališča, ob 13. uri pa jih je vrnilo. V nadaljevanju so tudi pripeti. Kako to razumeti? Cenzura in anticenzura? Očitno na Delu zmaguje protijanševska struja oziroma razum. 

Povezava, na kateri so bili objavljeni komentarji (do približno 12.30h). 

Povezava za predogled na najdi.si. 

Za vsak primer imamo shranjeno tudi besedilo spodnje povezave.

Borut Mekina, sicer magister politologije, eden bolj perspektivnih mladih novinarjev v Sloveniji in eden redkih s še ohranjeno žilico po raziskovalnem delu in do nedavnega novinar Večera, je s 1.junijem 2007 odšel na Mladino. O razlogih ni treba ugibati: pritiski in omejevanje delovnega področja. Spomnimo, da je trenutno fluktuacija novinarjev zaradi političnih in drugih pritiskov bila največja na relaciji Delo – Dnevnik: iz prvega je na Dnevnik prestopilo skoraj 10 novinarjev. Iz različnih razlogov, predvsem specifičnosti štajerske in še zlasti mariborske situacije, takšne fluktuacije iz Večera, največjega monopolista med časopisnimi hišami, ni, ker novinarji preprosto nimajo kam oditi ali pa so vezani na svoj okoliš in družine. V tem smislu je situacija s cenzuro in pritiski na Večeru trenutno ena težjih.

»Mladi forum SD je danes (6. 6. 2007)  v Ljubljani vladi simbolično predal uro ter s tem, kot je poudaril predsednik podmladka Socialnih demokratov Dejan Levanič, opozoril, da se vladi izteka čas. Na uri je tudi seznam 32 največjih napak, ki jih je po njihovem mnenju naredila vlada, med njimi privatizacija zdravstva ter povečevanje in spodbujanje nestrpnosti. Današnja gesta je sicer tudi odziv na besede vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ki je dejal, da SDS ne dela napak, je dejal Levanič. Osredotočili smo se na 32 največjih napak vlade v 32 mesecih vladanja, je pojasnil Levanič in dodal, da je do parlamentarnih volitev še 16 mesecev, »torej lahko pričakujemo še 16 velikih napak«. 

Ker gre za potencialno vladi in vladajoči stranki SDS neprijetno manifestacijo, smo si ogledali, kakšna so bila spletna poročila do 20.00 ure zvečer in preverili pri organizatorjih, ali naša opažanja držijo. Tako kot oni smo tudi mi zasledili objave na STA, SIOLu in POP TV. 

O dogodku na svojih spletnih straneh niso poročali: RTV Slovenija, Delo, Večer in Primorske novice. Natanko tisti mediji, ki veljajo za provladne.

Po poročanju Avtonomne tribune študentov je policija obiskala radio RGL, kjer naj bi preverjala poročila o aktivnostih Avtonomne tribune. Kot se je izkazalo kasneje, naj bi policija dejansko obiskala Radio Salomon z namenom, da si ogleda domnevno sporno poročanje novinarja o delovanju Avtonomne tribune. Mediji, z izjemo Radia Študent, o dogodku niso poročali, čeprav so bili obveščeni strani skupine študentov in jih je o tem obvestila vestička STA; vsi po vrsti so torej prejeli informacijo. Spomnimo, da gre za nevaren precedens, ko organi pregona inšpicirajo nek medij in delo novinarja, ki je poročal o nekem dogodku. Takšne policijske oblike pritiska nismo bili deležni že nekaj desetletij. Informacija o dogodku, dostopna na portalu Dostje, je tule: 

Avtonomna tribuna študentov je po včerajšnjem posvetu ki so se ga udeležili študentje in študentke fakultete za družbene vede, filozofske fakultete, fakultete za socialno delo, teološke fakultete, pravne fakultete in fakultete za računalništvo in informatiko, sklenila, da javno pozove vlado republike Slovenije in ministra Zupana k umiku osnutka predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno razvojni dejavnosti (ZVŠRRD). Prav tako so študentje obsodili policijski nadzor in pritisk nad poročanjem Radia Glas Ljubljane (RGL), ki je v prejšnjem tednu poročal o aktivnostih Avtonomne tribune.
 
Avtonomna tribuna študentk in študentov od Vlade Republike Slovenije zahteva, da nemudoma javno zagotovi, da je osnutek predloga Zakona o visokem šolstvu in raziskovalno razvojni dejavnosti (ZVŠRRD) v celoti umaknjen. Dejstvo, da je bil osnutek v vmesnem času zaradi ostre opozicije prekvalificiran v „interno delovno gradivo,“ je pri tem za nas povsem nepomembno.  V skladu s podpisano deklaracijo Rektorske konference RS in visokošolskih ter raziskovalnih partnerjev v visokem šolstvu v petek, dne 25. maja 2007, zahtevamo od Vlade Republike Slovenije in ministra Zupana, da  mora vsako nadaljnje zakonsko urejanje področja visokega šolstva potekati na povsem novih izhodiščih. Že od samega začetka naj delavke in delavci na univerzah ter študentke in študentje aktivno sodelujejo pri pripravi tako osnutka predloga kot končnega predloga zakona. Predlagamo in pričakujemo, da se usklajevalni postopki začnejo po koncu poletnih počitnic in septembrskem izpitnem obdobju. Na ta način bo Vlada pokazala konstruktivno držo in resnično dokazala, da verjame v partnerstvo vseh akterjev na področju visokega šolstva ter si ponovno pridobila zaupanje, ki je zaradi dosedanjega poteka priprave zakonskih rešitev močno načeto. 

Avtonomna tribuna hkrati izraža zaskrbljenost nad vestjo, da je policija obiskala RGL, ker je v okviru svojega informativnega programa poročal o  naših aktivnostih in stališčih. Takšni pritiski na svobodo novinarskega dela poročanja so za Avtonomno Tribuno povsem nesprejemljivi in menimo, da bi to moralo veljati tudi za demokratično družbo, kakršna si Slovenija želi biti.   Zahteva po umiku osnutka predloga zakona je bila poslana po elektronski pošti Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Ljubljana, 02. junija (STA) - Zadnji odmevni pritisk predsednika uprave Dela Danila Slivnika na novinarje Dela kaže na to, da se razmere v Sloveniji slabšajo, ne izboljšujejo, ta problem pa je dokaz naraščajoče nestrpnosti do raznolikih in drugačnih mnenj, je v pogovoru za današnjo izdajo tednika Mladina dejal generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev Aidan White. Po njegovih besedah je ukrepanje proti novinarjem brez ustrezne preiskave vseh podrobnosti in brez možnosti, da se branijo, v nasprotju z naravnim zakonom.

Izvajanje pritiskov na novinarje, kakršno je bilo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga predsednikoma novinarskega aktiva in sindikata pri časniku Delo Petru Kolšku in Miji Repovž, po Whiteovem mnenju ni sprejemljivo, “še zlasti, ko gre za predstavnike novinarjev, ki govorijo z demokratično avtoriteto svojih organizacij”. Argument, da sta omenjena novinarja s podpisom protestne izjave ogrozila ugled medijske hiše Delo, po Whiteovem mnenju ni opravičljiv.

Kljub opozorilom Evropske zveze novinarjev na naraščajoče pritiske novinarjev v Sloveniji, se razmere slabšajo, ne izboljšujejo, meni White. Zadnji incident je po njegovih besedah dokaz naraščajoče nestrpnosti do raznolikih in drugačnih mnenj. “Ko ljudje, ki imajo moč - znotraj medijske industrija ali zunaj nje - uporabljajo mišice za to, da skušajo zadušiti neodvisne in kritične glasove, trpi svobodno izražanje, in to v demokraciji ne more biti nikoli sprejemljivo,” še dodaja White. 

Vir.