Medijski watch dog

Ljerka Bizilj je v Omizje RTV (30. 5. 2007) povabila preverjeno klapo: ministra Vaska Simonitija, poslanca vladajoče stranke Mira Petka, predsednika uprave Danila Slivnika, odgovornega urednika informativnega programa RTV Rajka Geriča, odgovornega urednika Tomaža Ranca, odgovornega urednika Dnevnika Mirana Lesjaka in komunikologinjo Sandro Hrvatin. Povedano drugače: dva človeka iz oblastniške garde, tri ljudi iz medijev, ki jih je nastavila Janševa oblast, enega urednika »opozicijskega« medija in eno strokovnjakinjo. Rezultat minutaže in vsebinskih poudarkov je bil jasen: pet ljudi na dva. Sprenevedanj, zanikanj, mimikrije, sprevračanj kontekstov ni manjkalo, med temi je verjetno izstopal aroganten nastop ministra, ki je, inter alia, obveščanje tujih medijskih institucij označil za ovaduštvo (sikofantstvo). Nekaj citatov za pokušino: 

Lesjak:

Preden smo prišli v tale studio, je Sova objavila, da sumi, da so bila storjena kazniva dejanja izdaje državne skrivnosti in da je o tem obvestila pristojne organe: policijo in tožilstvo. Glede na to, ker da so to objavili določeni mediji, bi morala Sova zapreti v neko zelo mračno temnico pa tam se zelo dolgo z mano pogovarjati, preden bi jaz bil pripravljen verjeti, da to niso pritiski na novinarje. In to storijo na predvečer devetnajste obletnice JBTZ. Jutri bo devetnajst let, kar so zaprli štiri ljudi pod sumom, da so izdali državno skrivnost, med drugim tudi sedanjega predsednika vlade.

Simoniti:

In te denunciacije, ki sem jih tudi sam doživljal ob zakonu o RTV pa o medijih v tujini, vam povem, ne uspevajo več. Ostalo je samo še domače sikofantstvo in nič drugega. 

Ranc:

Skratka, mislim, da bi morali dejansko novinarji, naš novinarski ceh narediti več za kvaliteto, za dvig kvalitete, za višjo raven našega dela. Mislim, da tu še vedno precej šepamo, to moramo samokritično priznati. Preveč je površnosti in pa velikokrat se skriva za to cenzuro, o kateri je veliko govora, tudi neznanje in pa slabo delo, tako da marsikdaj je ta cenzura res samo izgovor za slabo delo in potem nekako na ta način skušajo tudi nekateri novinarji onemogočati normalno uredniško delo? 

Gerič:

Jaz mislim, da je uredniška politika informativnega programa Televizije Slovenija, kot nacionalnega medija, seveda v tej meri uravnotežena, da pri nas tabu teme ni, in to dokazujemo vsak dan, v vseh naših oddajah.

Slivnik:

Najprej vseeno ena pripomba k tem uvodnim razmišljanjem o neki cenzuri, o tem, da se ne da pisati. Jaz mislim, da je slovenska javnost v celoti absolutno obveščena o vsem, kar se dogaja. Medijev je več, torej tudi če bi v enem od medijev mogoče kdo kako stvar zamolčal ali pa poskušal zamolčati, skupek informacij v Sloveniji je absoluten, pluralen in popoln, torej ni je teme, ker kar poglejmo nekatere zadnje dogodke, kako se piše o aferi Sova, torej, je na področju afere Sova kaj zamolčano?