Medijski watch dog

Ljerka Bizilj je v Omizje RTV (30. 5. 2007) povabila preverjeno klapo: ministra Vaska Simonitija, poslanca vladajoče stranke Mira Petka, predsednika uprave Danila Slivnika, odgovornega urednika informativnega programa RTV Rajka Geriča, odgovornega urednika Tomaža Ranca, odgovornega urednika Dnevnika Mirana Lesjaka in komunikologinjo Sandro Hrvatin. Povedano drugače: dva človeka iz oblastniške garde, tri ljudi iz medijev, ki jih je nastavila Janševa oblast, enega urednika »opozicijskega« medija in eno strokovnjakinjo. Rezultat minutaže in vsebinskih poudarkov je bil jasen: pet ljudi na dva. Sprenevedanj, zanikanj, mimikrije, sprevračanj kontekstov ni manjkalo, med temi je verjetno izstopal aroganten nastop ministra, ki je, inter alia, obveščanje tujih medijskih institucij označil za ovaduštvo (sikofantstvo). Nekaj citatov za pokušino: 

Lesjak:

Preden smo prišli v tale studio, je Sova objavila, da sumi, da so bila storjena kazniva dejanja izdaje državne skrivnosti in da je o tem obvestila pristojne organe: policijo in tožilstvo. Glede na to, ker da so to objavili določeni mediji, bi morala Sova zapreti v neko zelo mračno temnico pa tam se zelo dolgo z mano pogovarjati, preden bi jaz bil pripravljen verjeti, da to niso pritiski na novinarje. In to storijo na predvečer devetnajste obletnice JBTZ. Jutri bo devetnajst let, kar so zaprli štiri ljudi pod sumom, da so izdali državno skrivnost, med drugim tudi sedanjega predsednika vlade.

Simoniti:

In te denunciacije, ki sem jih tudi sam doživljal ob zakonu o RTV pa o medijih v tujini, vam povem, ne uspevajo več. Ostalo je samo še domače sikofantstvo in nič drugega. 

Ranc:

Skratka, mislim, da bi morali dejansko novinarji, naš novinarski ceh narediti več za kvaliteto, za dvig kvalitete, za višjo raven našega dela. Mislim, da tu še vedno precej šepamo, to moramo samokritično priznati. Preveč je površnosti in pa velikokrat se skriva za to cenzuro, o kateri je veliko govora, tudi neznanje in pa slabo delo, tako da marsikdaj je ta cenzura res samo izgovor za slabo delo in potem nekako na ta način skušajo tudi nekateri novinarji onemogočati normalno uredniško delo? 

Gerič:

Jaz mislim, da je uredniška politika informativnega programa Televizije Slovenija, kot nacionalnega medija, seveda v tej meri uravnotežena, da pri nas tabu teme ni, in to dokazujemo vsak dan, v vseh naših oddajah.

Slivnik:

Najprej vseeno ena pripomba k tem uvodnim razmišljanjem o neki cenzuri, o tem, da se ne da pisati. Jaz mislim, da je slovenska javnost v celoti absolutno obveščena o vsem, kar se dogaja. Medijev je več, torej tudi če bi v enem od medijev mogoče kdo kako stvar zamolčal ali pa poskušal zamolčati, skupek informacij v Sloveniji je absoluten, pluralen in popoln, torej ni je teme, ker kar poglejmo nekatere zadnje dogodke, kako se piše o aferi Sova, torej, je na področju afere Sova kaj zamolčano?

V Delu so se znova odločili za običajno taktiko pri obravnavi žgočih medijskih dilem: v tiskani verziji o odmevnih dogodkih in stališčih, povezanih z novinarsko avtonomijo, cenzuri in pritiski na novinarje, ne najdete nič ali najdete to na kratko. Dobesedno: v majhnem tisku rubrike »Na kratko«.

Tu je vestička o okrogli mizi, o kateri smo že poročali:

Paradoks umestitve med trg in civilno družboLjubljana – Slovensko komunikološko društvo je včeraj pripravilo tribuno z naslovom Slovenski mediji med novinarsko avtonomijo, lastniškim razpolaganjem in oblastniškim podrejanjem. Dr. Marko Milosavljević je novinarsko avtonomijo označil kot prazno frazo in poudaril, da se strinja z izjavo Janeza Janše izpred nekaj let, da država še nima ustreznih predpisov glede vpliva kapitala na novinarstvo. Odgovorni urednik Dela Peter Jančič je opozoril, da je razprava o avtonomiji posameznih novinarjev ob tej priložnosti nekoliko zavajajoča, in se vprašal, ali gre za cenzuro ali za normalen uredniški pregled besedila. Dr. Sandra Bašič Hrvatin je spomnila na privatizacijo evropskih novinarskih hiš (Reuters), kjer so lastniki zagotovili, da se ne bodo vključevali v urednikovanje, dr. Frane Adam pa na to, da so vsi mediji v paradoksu, kar je posledica umeščenosti medijev med trg in civilno družbo. D. K. 

Zanimiva je konstrukcija naslova, ki pobere najbolj abotno med trditvami (kakšen paradoks neki, z njimi se ubadajo logiki!; Adam napačno ekstenzira pojem civilne družbe), ostale trditve so predstavljene benigno in pomankljivo: Milosavljević se strinja z Janšo (in pika), Hrvatinova govori o evropski praksi brez artikulacije problema (lastniki so pač nekaj zagotovili in to zadošča), Jančičeva karakterizacija misli z okrogle mize pa je klasičen izgovor urednika, obtoženega cenzure, ki mu ne moremo verjeti, ker je dokazov o njej preveč.

Še bolj škandalozna je njegova trditev z istega dogodka, češ da v Sloveniji »politika izgublja neposreden vpliv na medije”. Prava mala vaja v zatajevanju. Če kdo, potem Jančič ve, da to ne drži niti malo.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž je povedal, da je bila Slovenija na področju medijev dolga leta model, po katerem so se zgledovale številne države, predvsem iz južne Evrope. Zaradi zadnjih dogajanj na tem področju pa ni več zgled, je dejal. Repovž se udeležuje svetovnega kongresa Mednarodne zveze novinarjev (IFJ), ki se je začel v ponedeljek v Moskvi. Na kongresu so sprožili svetovno kampanjo proti nekaznovanju umorov novinarjev.  

Izjave predsednika DNS slovenski mediji pretežno niso povzeli; tu je denimo poročilo Dela.

V Sloveniji je zelo težko govoriti o primerih medijske avtonomije, je bila osrednja ugotovitev udeležencev javne tribune o slovenskih medijih. Nič novega, torej. Tribuno je pod geslom Slovenski mediji med novinarsko avtonomijo, lastniškim razpolaganjem in oblastniškim podrejanjem priredilo Slovensko komunikološko društvo. Avtonomnost pa je odvisna tudi od lastništva medijev, v katerem je država vedno bolj prisotna, so ugotovili sodelujoči. 

Več o tem tukaj. 

Sporočilo okrogle mize je bilo dovolj priročno tudi za vse provladne medije. Nekako takole: ker ni medijske avtonomije, ker je ne more biti, tudi grehi te vlade niso kaj posebnega. In se ji pol oprosti. Dr. Jože Vogrinc je to povedal naravnost: ta vlada je zgolj izkoristila tisto, kar ji je bilo ponujeno. Seveda drži.  Ampak zakaj tega niso izkoristile prejšnje? Ker kritiki prejšnje oblasti trdijo, da so. In kje je razlika? Kje so finese? 

Gesta univerzalizacije problema, narediti-ga-za-nerešljivega, vsaj zaenkrat, je bila uspešna. Večen očitek, ki se ga lahko nenehno ponavlja, da se zagotovi mir tistih, ki ga ponavljajo. Vsi so isti, eni so v rokovanju z mediji hujši, drugi manj. Torej abstrakten sklep lepe duše: ekvidistanca. Seveda mediji nikoli niso dovolj avtonomni, toda zdaj se v to avtonomijo direktno posega. S premikom poudarka debate se lahko naredi čudeže. Povsem neproduktivno.

Tole je bolj kot ne zanimivost: kot vse kaže, je včeraj zjutraj, tj. 28.  maja 2007, (kot prvi med klicočimi?) minister za gospodarstvo Andrej Vizjak osebno poklical v oddajo Ime tedna na Valu 202, se trudil zveneti kot navaden občan in zlil gnojnico po Katarini Kresal, kandidatki za predsednico stranke LDS:

»Za našo Katarino… negativno… in predvsem zaradi tega, ker se je v odvetniški pisarni Senica zlo negativno odrezala v sporu za Western Wireless, namreč kolk vem je zastopala to družbo, ki je povsem pogorela v zahtevku do države. Zlo negativna strokovna referenca.«

Vizjak je priznal svoj klic. Posnetek izjave lahko poslušate na www.rtvslo.si/val202 v meniju izberete ‘Arhiv’ v oknu ‘Informativni program’ (avdio) izberete ‘Ime tedna’ in kliknete na ‘Ime tedna: Katarina Kresal 28.05.2007′. Vizjakova izjava se začne na 02:23.

Predsednik vlade Janez Janša je po koncu poslanskih vprašanj v okviru majskega zasedanja DZ danes (28. 5. 2007) zavrnil izjave nekdanjega predsednika države Milana Kučana, da si pravice misliti in svobode govoriti ne da vzeti. Premier je trdil, da je Kučan vedno lahko govoril, da pa se čudi medijem, ki toliko povzemajo njegove izjave: 

»Janša meni, da je Slovenija edina država, kjer so izjave nekdanjega predsednika, kadar kritizira vlado, objavljene kot prva vest na nacionalnih dnevnikih in na prvih straneh časopisov.« 

Tukaj.

Skratka: naj Kučan kar govori, ampak bolj bo treba uravnotežiti medije, da ne bodo več toliko poročali, kaj govori.

Lastniki Dela so na današnji skupščini (28. 5. 2007) razrešili dosedanje člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala, Borisa Zupančiča, Dejana Jelovaca, Žana Jana Oplotnika in Andrejo Pihler ter imenovali tri nove člane: Andrijano Starino Kosem, Stojana Zdolška in Rebeko Lah. Stojan Zdolšek se je že izkazal kot lojalen Janši pri rezanju Zorana Jankovića, medtem ko je Rebeka Lah družinska prijateljica Starine Kosem in Lahovi, med drugim, tudi poročna priča. Novi nadzorniki so se že sestali na ustanovni seji in za svojo predsednico imenovali Starino Kosmovo. Ta je sicer danes podala odstopno izjavo z mesta državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo.

Kot je na novinarski konferenci po seji skupščine - sklicana je bila na zahtevo največjega, 94-odstotnega lastnika Dela, Pivovarne Laško - dejal predsednik uprave Dela Danilo Slivnik, bo uprava pod novimi nadzorniki nadaljevala svoje delo v okviru z letnim načrtom in programskimi izhodišči. “Cilj uprave, nadzornega sveta in lastnikov je uspešno podjetje v vseh pogledih,” je zatrdil.

Zaposlene na Delu nadzorni svet, v katerem sedita še predstavnika zaposlenih Veso Stojanov in Tomaž Prpič, po besedah Starine Kosmove vidi kot ogromen intelektualni potencial, s katerimi je mogoče zastavljene cilje doseči. “Predstavniki kapitala v nadzornem svetu želimo, da Delo postane neodvisen od kakršnihkoli političnih in gospodarskih lobijev ter uspešno nadaljuje svojo strategijo in razvoj tudi v prihodnje,” je zatrdila. 

Več tukaj. Da bosta Slivnik in Kosmova, sicer članica in privrženka Janeza Janše, nenadoma poskrbela za politično neodvisnost Dela, zveni kot slaba šala. V zadnjem letu je namreč to postalo sinonim za politično trobilo vladajoče koalicije in predvsem SDS. 

Kot vse kaže, pa bosta Slivnik in Kosmova na koncu iznašla žrtveno jagnje, s katerim naj bi utišala vse glasnejše očitke o totalitarnih vzorcih obnašanja in pritiskov na novinarje. V roku enega meseca se bodo po Slivnikovih besedah odločili tudi o usodi odgovornega urednika Dela Petra Jančiča, ob tem pa ne bodo zanemarili mnenja kolektiva Dela. Težili bodo k temu, da ima odgovorni urednik ustrezno podporo. To pomeni, da se bo Slivnik skoraj zanesljivo elegantno znebil Jančiča, da bi sebe in Kosmovo opral jasnih grehov. Cinično pri tem računa na podporo kolektiva, ki je Jančič ob prihodu seveda ni imel niti 20 odstotkov. Zdaj bo Slivniku taista nepodpora, ki je takrat ni spoštoval, prišla še kako prav.

Že dober teden Pisma bralcev v Večeru izgledajo takole. Namesto rubrike so se vodilni odločili, da bodo na njihovem mestu objavljali reklame. Odslej spustijo v časopis, vsak dan v tednu, zgolj po eno pisemce. Kaj jih je zmotilo pri pismih, lahko zgolj ugibamo. Možnost glasu demosa je vedno lakmusov papir za demokracijo. Tako skopo odmerjenega prostora zdaj nima nihče od slovenskih dnevnikov. Na Večeru so iz nekega zaenkrat neznanega razloga prav to rubriko odločili žrtvovati in jo podarili oglaševalcem.

Ljubljana, 25. maja (STA) - Skupina 62 članov Društva slovenskih pisateljev je danes objavila javen protest proti metodi zastraševanja in kaznovanja novinarjev Petra Kolška, predsednika aktiva novinarjev Dela, in Mije Repovž, predsednice sindikata novinarjev Dela. Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik jima je izrekel ukor pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, zaradi javnega zastopanja stališč aktiva novinarjev Dela. “Ne želimo živeti v družbi, kjer vlada strah,” so zapisali.

“Prepričani smo, da imajo novinarji Dela pravico do javnega izrekanja svojih stališč. Temeljna demokratična pravica vsakega državljana je svoboda do javne besede, brez strahu pred kaznovanjem,” so pisatelji še zapisali v javnem protestu, ki se mu je moč pridružiti na elektronskem naslovu: dsp@drustvo-dsp.si ali z navadno pošto na naslov: Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana.Med podpisniki je vrsta uglednih pisateljskih, publicističnih in prevajalskih imen, dobitnikov najvišjih državnih in stanovskih priznanj, kot so Boris Pahor, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Ciril Zlobec, Spomenka Hribar, Aleš Berger, Andrej Blatnik, Veno Taufer, Vasja Predan, Kristina Brenk, Pavel Lužan, Dušan Jovanovič, Andrej Brvar, Andrej E. Skubic, Miklavž Komelj in drugi. 

Zaenkrat je o protestu poročala le RTV SLO.

Kot so napovedali številni mediji, je danes (24. 5. 2007) vlada za v.d. direktorico Slovenske tiskovne agencije imenovala Alenko Paulin. O tem smo poročali tukaj. Provladni mediji niti z besedico niso problematizirali imenovanja, celo obratno, pri Paulinovi je RTV SLO zapela slavospev, češ kako odločno je znala tudi izstopiti iz SDS in kakšne mirovniške ambicije ima.

Ker je Paulinova dolgoletna piarovka SDS in ker prihaja na čelo STA naravnost iz kabineta predsednika Janeza Janše (po nekaterih podatkih je že nekaj mesecev tudi članica SDS), ne more biti dvoma, da gre za politično kadriranje in da je velika verjetnost, da bo STA po tem imenovanju imela politične prišepetovalce.

Prav danes, ko je bila imenovana Paulinova, je sicer SDS odločno nastopila proti novemu papirnemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije, dr. Dušanu Mramorju, češ da je bil nekoč minister v vladi LDS in da zatorej ni politično neodvisen kandidat. Kakšna je razlika med Mramorjem in Paulinovo? Mramor nikoli ni bil član LDS, Paulinova je. Mramor je bil na politični funkciji nekoč, Paulinova je to danes.

Dvojna merila, o katerih je nedavno tega govoril Janša, ne bi mogla biti bolj očitna!

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je med drugim tudi na ta blog naslovila sporočilo za javnost, v katerem izraža protest in zaskrbljenost zaradi dogajanja, povezanega z dopisnikom Dela v Zagrebu.

SPOROČILO ZA JAVNOST 

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki združuje enajst slovenskih društev s področja celotne Hrvaške, je z velikim presenečenjem in ogorčenjem sprejela novico, da se je uprava in uredništvo časopisa Delo odločilo za predčasni odpoklic dopisnika Roka Kajzerja ter za odpoved delovnega razmerja. Po prepričanju podpisanih slovenskih društev je dopisnik Dela Rok Kajzer s svojim delom, predvsem pa nepristransko obdelavo slovensko-hrvaških tem prispeval tudi k boljšemu položaju slovenske manjšine in Slovencev na Hrvaškem, saj se slovensko-hrvaški odnosi zrcalijo tudi na položaju manjšine.

Dopisnik Dela Rok Kajzer je tvorno sodeloval pri obveščanju manjšine, saj je poleg člankov, analiz in komentarjev v Delu, ki so zelo cenjeni med članstvom društev, skrbel tudi za obveščanje Slovencev na Hrvaškem preko svojih člankov v časniku Slovencev na Hrvškem Novi Odmev, kar je še posebej pomembno za nas, ki živimo zunaj matične domovine. Objektivno, nepristransko in profesionalno pisanje dopisnika Dela je prispevalo tudi k zmanjševanju napetosti med državama, kar smo občutili tudi Slovenci na Hrvaškem, ki se ne moremo strinjati z ocenami vodstva Dela, da je svoje delo opravljal slabo.

S tem sporočilom dajemo vsa slovenska društva na Hrvaškem trdno podporo dopisniku Dela in pozivamo odgovorne v časniku Delo, da prekličejo vse ukrepe, ki so jih po našem mnenju povsem neupravičeno sprožili zoper dopisnika.

Temu protestu se pridružuje tudi Koordinacija slovenske nacionalne manjšine za področje Republike Hrvaške.

V Zagrebu, 24. maja 2007

Predsedniki članic Zveze slovenskih društev na Hrvaškem:  Darko Šonc, Vitomir Vitas, Boštjan Matjaž Kordiš, Mira Knežević, Barbara Njirić, Klaudija Velimirović, Vasja Simonič, Darja Jusup, Silvin Jerman, Kristijan Reisman, Sabina Koželj-Horvat

Objavljamo integralni verziji izjav IO sindikata in aktiva novinarjev Dnevnika in Sindikata novinarjev Slovenije ter Društva novinarjev Slovenije, ki obsojata protiustavne in nedemokratične obtožbe na račun predsednikov aktiva in sindikata novinarjev Dela in so bile v velikem delu medijev cenzurirane. O drugi smo poročali tukaj.  Pisne (!) grožnje z odpovedjo zaposlitve predsednikom aktivov in sindikatov novinarjev neke medijske hiše so nevaren precedens, ki jasno razkrivajo, da je njihovo ravnanje v primeru neupravičenega in politično diktiranega odpoklica novinarjev Matije Graha in Roka Kajzerja bilo upravičeno. Svinčeni časi, strahovlada in ponižnost novinarjev so s tem postali otipljivo prepoznavni, njihov protagonist pa ima znano ime: Danilo Slivnik. 

Sporočilo za javnost 

Izvršilna odbora Aktiva novinarjev Dnevnika in Sindikata novinarjev Dnevnika se pridružujeva protestom domačih in tujih novinarskih organizacij ter sindikatov,  ki so upravičeno opozorili na nevzdržno sankcioniranje izražanja mnenj in stališč novinarjev Dela. Predsednici IO Sindikata novinarjev Dela Miji Repovž in predsedniku IO Aktiva novinarjev Dela Petru Kolšku izrekamo vso podporo v njunem prizadevanju za obrambo novinarske svobode pred pritiski Delove uprave. Obenem pozivamo  odgovorne na Delu in v drugih medijih, kjer so novinarju prav tako izpostavljeni šikaniranju, grožnjam z odpovedjo delovnega razmerja, sramotno nizkim honorarjem in drugim oblikam pritiskov, da spoštujejo ustavo, zakone, domače in mednarodne dokumente, ki govorijo o pravicah in dolžnostih novinarjev.

»Pravica do informacije, svobode izražanja in kritike je ena od temeljnih človekovih pravic. Iz te pravice javnosti, da je seznanjena z dejstvi in mnenji, izhaja tudi celota obveznosti in pravic novinarja. Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti,« je zapisano v Münchenski deklaraciji, ki govori o pravicah in dolžnostih novinarjev in katere podpisnica je tudi Slovenija.    

 Ljubljana, 18. maja 2007

IO Sindikat novinarjev Dnevnika IO Aktiv novinarjev Dnevnika

Sporočilo za javnost

PROTIUSTAVNO OGROŽANJE DELOVANJA NOVINARSKIH ORGANIZACIJ  Predsednik izvršnega odbora Aktiva novinarjev Dela Peter Kolšek in predsednica izvršnega odbora Sindikata novinarjev Dela Mija Repovž sta prejela pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Predsednik uprave Dela d.d. Danilo Slivnik kot razlog navaja protestno izjavo, ki sta jo vodstvi stanovskih organizacij sprejeli 20. aprila, ker je uprava sprožila postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dopisnikoma Matiji Grahu in Roku Kajzerju. Po trditvah Danila Slivnika, naj bi protestna izjava, ki sta jo novinarski organizaciji Dela posredovali medijem in pred tem tudi upravi in odgovornemu uredniku, neupravičeno metala slabo luč na upravo in odgovornega urednika dnevnika Delo, moralno škodovala ugledu izdajateljske hiše in dnevnika in družbo oškodovala tudi materialno.  Podpisnika protestne izjave naj bi namerno prekršila 35. člen Zakona o delovnih razmerjih, po katerem bi se morala delavca vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo družbi Delo ali bi lahko škodovali njenim poslovnim interesom. V pisnem opozorilu Danilo Slivnik opozarja, da sta se Mija Repovž in Peter Kolšek v prihodnje dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko škodovala poslovnim interesom družbe, sicer jima uprava lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Hkrati je predsednik uprave Dela obvestil člane izvršnega odbora Sindikata novinarjev Dela, da uprava  prekinja pogajanja za sklenitev Podjetniške kolektivne pogodbe družbe Delo d.d. za novinarske poklice. Danilo Slivnik navaja, da bo pogajanja možno nadaljevati, ko bosta uprava in sindikat sprejela dogovor, na kakšen način njegova predsednica lahko »javno izraža bolj ali manj osebna, predvsem pa zmotna stališča o delu uprave te družbe.« 

Po skrbni preučitvi omenjenih dogodkov v obeh stanovskih organizacijah ugotavljamo, da ravnanje predsednika uprave Dela d.d. prestopa mejo že doslej izvajanih postopkov družbe zoper izražanja mnenj in stališč posameznih novinarjev in novinark Dela. Nanje smo večkrat javno opozorili ne samo v obeh krovnih novinarskih organizacijah. Konkretno je v primerih dopisnikov Kajzerja in Graha na nesprejemljivo lomljenje novinarskih hrbtenic v aprilu opozorilo omizje Tehnologija obvladovanje medijev, organizirano v Cankarjevem domu. V času protesta izvršnih odborov obeh hišnih stanovskih organizacij so prav v primerih postopkov zoper oba omenjena dopisnika v skupnem sporočilu na nevzdržno sankcioniranje izražanja mnenj in stališč opozorili Evropska zveza novinarjev, sindikati slovenskih, hrvaških in avstrijskih novinarjev, slovensko in hrvaško društvo novinarjev in Klub tujih dopisnikov na Hrvaškem.       Lahko je videti, da uprava zoper Mijo Repovž in Petra Kolška uporablja natančno iste institute sankcioniranja iz zakona o delovnih razmerjih, kakor jih je že v svojih disciplinskih postopkih proti neposlušnim novinarjem. Vendar pa gre tokrat še za nevaren precedens poskusa razbijanja hišnih novinarskih organizacij, saj jima, sicer s protiustavnim in protizakoniti omejevanjem, onemogoča opravljanje osnovnih nalog.  S pravno in dokazno slabo utemeljeno grožnjo zastopnikoma poklicnih organizacij Dela je predsednik uprave Dela Danilo Slivnik prekršil ustavo, ki zagotavlja svobodo delovanja sindikatov, določila zakona o delovnih razmerjih, ki ščitijo zastopnike delavskih interesov, zakona o medijih, ki varuje avtonomnost in pravico do samoorganizacije novinarjev znotraj uredništev, tudi ratificirane konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela, skratka pravila, ki so uveljavljena v domačem in evropskem prostoru. Nenazadnje moramo opozoriti, da je preprečevanje in onemogočanje delovanja sindikata tudi kaznivo dejanje.

Ne moremo si predstavljati delovanja krovnih stanovskih organizacij, tudi slovenskih sindikatov ne, če bi se Delova praksa  omejevanja delovanja in javnega nastopanja zastopnikov delavskih in poklicnih interesov splošno razširila. Predsednika uprave in izdajatelja pozivamo, naj postopke kaznovanja Petra Kolška in Mije Repovž prekinejo, hkrati pa vzpostavijo socialni dialog s hišnima stanovskima organizacijama, ki bo zadostil osnovnim domačim in mednarodnim normam.

V Ljubljani, 18. maja 2007 

Iztok Jurančičpredsednik Sindikata novinarjev Slovenije

Nevenka Dobljekar podpredsednica Društva novinarjev Slovenije

Predsednik vlade je danes (19. 5. 2007) komentiral zlorabo proračunskih sredstev in tajnega fonda Sove, obtožil predsednika države laganja, ob tem pa se obregnil, kot to naredi večkrat, ob enega od časopisov, očitno Dnevnik, ki menda ob tem ščiti Drnovška in uporablja dvojna merila. Zakaj je zanj zanimiva tarča prav ta časopis in ali so v zraku že kakšna znamenja po uravnotežitvi, je težko reči: 

»Kar se tiče enakosti pred zakonom bi rad spomnil še na dvojne kriterije. Časopis, ki je dva meseca pisal o tem, da se je žena enega od ministrov peljala s službenim avtomobilom in to dajal na prvo stran in ni našel nobenega opravičila za takšno ravnanje, zdaj uporablja povsem druge kriterije pri zlorabi proračunskih sredstev oz. sredstev, s katerimi razpolaga neka državna inštitucija, pa s tem niti ne bi smela. Tukaj gre za velikanska dvojna merila.«

Delovno sodišče v Kopru je prejšnji teden razsodilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov svetovalki direktorja Primorskih novic Barbari Verdnik nezakonita in se razveljavi. Tožena stranka, torej Primorske novice, morajo zato Barbaro Verdnik pozvati nazaj na delo. Zoper sodbo je mogoča pritožba v 15 dneh na Višje delovno in socialno sodišče.Nadzorni svet družbe Primorske novice je Barbaro Verdnik razrešil z mesta direktorice družbe 6.junija 2006 iz nekrivdnih razlogov. Dan pred tem so našli kandidata za novega direktorja Sergeja Škrlja in na Luki Koper so pripravili vse potrebne dokumente za sejo nadzornega sveta: sporazum o ureditvi razmerij iz delovnega razmerja zaradi razrešitve, pogodbo o zaposlitvi Barbare Verdnik kot svetovalke, pogodbo o zaposlitvi direktorja, izjavo novega direktorja, da bo za čas svojega mandata za svetovalko direktorja izbral dosedanjo direktorico in z njo sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sergej Škrlj se je v pogodbi s svetovalko in na nadzornem svetu zavezal, da bo oblikoval novo delovno mesto svetovalke in ga sistemiziral v aktu družbe. Tega ni nikoli storil.Kljub temu, da so se v družbi s prenovo akta ukvarjali nekaj mesec, je direktor hišnima sindikatoma in nadzornemu svetu  jeseni poslal tako slabo gradivo, da sta sindikata zavrnila oblikovanje mnenja, saj je bil akt nepopoln,  brez tarifnega dela in drugih prilog. Takrat je Sergej Škrlj Barbari Verdnik povedal, da je za nekatere lastnike postala moteč element in bi bilo najbolje, da odide. Odvetnika Primorskih novic in Barbare Verdnik sta se dogovarjala o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja v skladu z njeno pogodbo, kar je Sergej Škrlj nenehno zavlačeval, novembra lani pa je do dogovora končno prišlo. Vendar ni bil nikoli podpisan. Namesto tega je direktor v začetku decembra Barbaro Verdnik obvestil, da je ukinil delovno mesto svetovalke, tri dni zatem, da ji odpoveduje pogodbo, čez deset dni pa, da ponovno uvaja delovno mesto svetovalke. Zaradi več mesečne kršitve aktov družbe in tudi zakonodaje ter nazadnje nezakonitega postopka odpovedi delovnega razmerja, se je Barbara Verdnik odločila za tožbo Primorskih novic. Sergej Škrlj pa je odstopil »iz osebnih razlogov«.Predsednica senata Martina Andrejašič Zazula je tako ugotovila, da delovno mesto svetovalke nikoli ni bilo sistematizirano, zato ga direktor seveda ni mogel ukiniti. Sodišče je odpoved iz poslovnih razlogov presojalo po 88.členu zakona o delovnih razmerjih, ki dopušča odpoved le v primeru, da je odpovedni razlog resen in utemeljen. Vendar dokumenti in pričanje nekdanjega direktorja  sodišča nista prepričala. Iz zapisnika nadzornega sveta 8.12.2006 namreč izhaja, da naj bi se za odpoved odločil zato, ker se naj ne bi uspel dogovoriti o sporazumni prekinitvi in ker mu je to pot svetoval predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. Čeprav aktiv novinarjev in sindikat novinarjev Primorskih novic že nekaj mesecev opozarjata na neurejene razmere, ki onemogočajo normalno delo, prekinitve sodelovanj z nekaterimi novinarji, zlasti pa, da je položaj nekaterih posameznikov v uredništvu v očitnem neskladju z njihovim formalno-pravnim statusom, je bila Barbara Verdnik doslej edina, ki  se je zaradi zahteve po zakonitem delovanju vodstva Primorskih novic obrnila na sodišče.Nekaj zapisov za primerjavo: 24ur.com, Delo.si,  in LJ novice.

Odgovorni urednik Demokracije, Metod Berlec, v svojem časopisu 26. 4. 2007: 

»Vsi drugi naj ne bi bili sposobni avtonomnega razmišljanja, delali naj bi po diktatu sedanje vlade in podobno. Resnica je prav obratna. Šele z nastopom Janševe vlade se je začel slovenski medijski prostor odpirati. Če je bil prej z redkimi izjemami, kot je naša revija, zelo enoglasen, je danes večglasen. Medijski pogromi in umori praktično niso več mogoči. In to apologete nekdanje avantgarde moti …»

Kot vse kaže, poskusi uravnoteženja STA, ki si jih je privoščila njihova direktorica Pavlovčičeva, o katerih smo pravkar poročali, niso bili naključni. Slovensko tiskovno agencijo bo treba dokončno uravnotežiti in za te namene pripeljati novega človeka. Ravnanje Pavlovčičeve lahko razumemo kot še zadnji poskus, da ohrani svoj stolček, toda po pisanju številnih časopisov bo že v prihajajočem tednu ministrski zbor za novo direktorico imenoval Alenko Paulin, ki je trenutno zaposlena v uradu predsednika vlade Janeza Janše kot svetovalka za stike z javnostmi. Funkcijo naj bi prevzela 1. junija. 

Paulinova ima nesporno strankarsko preteklost in po nekaterih podatkih se je v zadnjih mesecih znova včlanila v SDS. Leta 2000 je bila v času Bajukove vlade direktorica vladnega urada za informiranje, nato tiskovna predstavnica takrat še opozicijske SDS in članica izvršilnega odbora SDS, po razhodu z SDS je bila nosilka liste Stranke mladih Slovenije in Zelenih Slovenije za evropske volitve, nazadnje pa tiskovna predstavnica KD Group Matjaža Gantarja. Konec 2006 je prišla znova v  službo k Janezu Janši. 

Spomnimo, da so STA pomemben servis in vir za informacije celotne medijske mreže, ker z njimi oskrbujejo druge medije in ti velikokrat po njej zgolj povzamejo novico. Kar poročajo STA, velja za primarni vir. S svojimi informacijami servisirajo tudi tujino, kar bo pomemben element pri predsedovanju EU, pri katerem goji oblast vse upe, da bo napravila močan pečat in hkrati prikrila vse nečednosti, ki jih je storila in jih še počne. V trenutni situaciji politične strahovlade v slovenskih medijih je lahko razlaga za odločitev za zamenjavo na čelu agencije le ena sama. 

Primerjaj še poročila Dnevnika, SIOLa in Dela.si.

Predsednik izvršnega odbora Aktiva novinarjev Dela Peter Kolšek in predsednica izvršnega odbora Sindikata novinarjev Dela Mija Repovž sta prejela pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, piše današnji Dnevnik. 

Razlog za to je menda izjava, ki smo jo objavili tudi mi tukaj, ker naj bi ta neupravičeno metala slabo luč na upravo in odgovornega urednika dnevnika Delo, moralno škodovala ugledu izdajateljske hiše in dnevnika in družbo oškodovala tudi materialno.

Oglasila sta se predsednik sindikata slovenskih novinarjev in podpredsednica društva novinarjev Slovenije:  »Ne moremo si predstavljati delovanja krovnih stanovskih organizacij, tudi slovenskih sindikatov ne, če bi se Delova praksa omejevanja delovanja in javnega nastopanja zastopnikov delavskih in poklicnih interesov splošno razširila. Predsednika uprave in izdajatelja pozivamo, naj postopke kaznovanja Petra Kolška in Mije Repovž prekinejo, hkrati pa vzpostavijo socialni dialog s hišnima stanovskima organizacijama, ki bo zadostil osnovnim domačim in mednarodnim normam,« je še zapisano v sporočilu pod katerim sta podpisana Iztok Jurančič  in Nevenka Dobljekar. S pravno in dokazno slabo utemeljeno grožnjo zastopnikoma poklicnih organizacij Dela je predsednik uprave Dela Danilo Slivnik prekršil ustavo, ki zagotavlja svobodo delovanja sindikatov, določila zakona o delovnih razmerjih, ki ščitijo zastopnike delavskih interesov, zakona o medijih, ki varuje avtonomnost in pravico do samoorganizacije novinarjev znotraj uredništev, tudi ratificirane konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela, skratka pravila, ki so uveljavljena v domačem in evropskem prostoru. Nenazadnje moramo opozoriti, da je preprečevanje in onemogočanje delovanja sindikata tudi kaznivo dejanje, so še zapisali v sporočilu. Izjava žal ni dostopna na njihovi spletni strani.

Objavljamo izjavo uredništva STA o pritiskih na njihovo uredniško politiko:

Zastopstvo uredništva STA se je na izredni seji dne 15. maja 2007 seznanilo z nedopustnim pritiskom na uredniško politiko STA, do katerega je prišlo v četrtek, 10. maja 2007, ko je direktorica STA Lidija Pavlovčič zahtevala objavo integralnega besedila Drugega vmesnega poročila delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno varnostne agencije na področju financ.

Po zastopstvu dostopnih informacijah je direktorica STA Lidija Pavlovčič objavo omenjenega poročila zahtevala kljub nasprotovanju resorne urednice notranjepolitičnega uredništva in urednice evropskega uredništva, ki je v času dopusta nadomeščala v.d. odgovorne urednice Evo Horvat.

Direktorica je zahtevala – in na koncu dosegla -, da se poročilo objavi v integrirani obliki in to kljub temu, da je STA takrat že objavila krajšo in daljšo vest z novinarske konference po seji vlade, na kateri je vsebino omenjenega poročila predstavil minister za pravosodje Lovro Šturm. Na to dejstvo sta direktorico opozorili obe urednic, vendar je kljub temu vztrajala pri objavi.

Kakršnikoli so že bili motivi direktorice za objave vesti, je tovrsten način dela povsem neprimeren, kontraproduktiven in škodljiv. Zastopstvo je prepričano, da bi bilo treba v primeru, če morda novinarsko poročanje z novinarske konference po seji vlade ni bilo popolno, kar naj bi se naknadno navajalo kot razlog za objavo omenjenega poročila, uveljaviti standardne ukrepe, v tem primeru dopolnjeno vest.

Zastopstvo zato ostro obsoja takšen nedopusten poseg v avtonomijo uredništva STA. Kot še posebej zaskrbljujoče pa zastopstvo sprejema dejstvo, da je prišlo do posega v avtonomijo s strani osebe, ki predstavlja institucijo pred zaposlenimi in navzven, in to ne z močjo argumentov temveč z argumentom moči.

STA se že vse od svoje ustanovitve trudi nepristransko, objektivno in uravnoteženo v skladu z v svetu uveljavljenimi agencijskimi standardi poročati o dogodkih v Sloveniji in po svetu, čemur so zavezani tako uredniki kot tudi novinarji. Objava navedenega besedila predstavlja presedan v zgodovini STA, saj je bilo besedilo objavljeno brez kakršnekoli novinarske obdelave, kar je popolnoma v nasprotju z s splošno sprejeto in ustaljeno uredniško prakso, pa tudi novinarsko etiko.

Direktorica STA Lidija Pavlovčič je po prepričanju zastopstva s takšnim dejanjem škodovala tako ugledu in kredibilnosti STA kot tudi ugledu in kredibilnosti novinarjev STA. Upali smo, da do tovrstnih destruktivnih dejanj s strani uprave, ki so znana tudi iz drugih slovenskih medijev, na STA ne bo prišlo. Upamo, da je bil to osamljen primer in da se takšno nedopustno dejanje ne bo več ponovilo.

Ljubljana, 15. maja 2007

Sebastijan Maček, vodja zastopstva uredništva STA, Ksenija Brišar, Tina Ferle, Gregor Mlakar, Katja Svenšek, Mihael Šuštaršič

Četica slovenskih novoekonomistov, blizu Janezu Janši, ko je bilo to potrebno njim in njemu, ima svoje izdelano slabo mnenje o slovenskih novinarjih, zato z velikim veselje zacepeta vsakič, ko jih kdo masakrira. Skupni zlobni moto Mića Mrkaića, Jožeta P. Damijana in Rada Pezdirja je: »Novinarji, sami ste si krivi, zato ker ste X«. No, X je karkoli. 

V današnji kolumni Financ (14. 5. 2007), ki perpetuira gonjo proti novinarjem, podaja Rado Pezdir pod naslovom »Novinarji Dela in Mladine, še premalo vas nategujejo« neverjetno abotne razloge, s katerimi bi želel upravičiti številne menjave, ustrahovanja in cenzuro urednikov, da ne govorimo o malenkostih, kot so pogoji dela in delavska zakonodaja. Argumenta sta stara in prototipsko sadistično kapitalistična: »Kaj pa, če ste v resnici zanič in ima prav vaš delodajalec?« in »Zakaj pa ne odidete drugam, če vam ni všeč?« Krvoločne in malevolentne komentarje, ki vzpodbujajo domišljijo nekaterih, najdete že v prejšnjem zapisu spodaj. 

Dokaz, da je misel poenotena, prinaša nova Mladina s citatom Mića Mrkaića, v katerem ta pledira za to, da bi Janša dokončno stisnil časopis Mladina in ga z odtegnitvijo oglaševalcev pokončal. Levičarski časopis si pač ne zasluži, da bi (pre)živel. Vrhunsko misel, vzeto iz njegove knjige »To so bile svete krave«, str. 280 in 281, velja navesti v celoti:

»Janša je nedosleden tudi v odnosu do Mladine, tovarne levičarske propagande. Kolikor vem, je dosegel, da skoraj nihče več ne oglašuje v Mladini, noče pa je do konca uničiti, kar je seveda velika napaka. Sovražnika je treba pokončati, ranjena zver je namreč najnevarnejša. Janša bi moral ravnati v skladu z maksimo, ki jo je v filmu Miller’s Crossing izrekel šef italijanske tolpe v mestu, Johnny Caspar, ki ga igra Jon Polito: »Something I try and teach all my boys. Always put me one inna brain!« Ta »one« je seveda krogla – Caspar govori o tem, da je treba nasprotnika pokončati s kroglo v možgane, sicer se te bo lotil z dvojno vnemo, in Mladina se Janše loteva z dvojno vnemo, levičarji ne poznajo milosti in razumejo zgolj jezik sile!« 

Ko se bo čez nekaj let delalo bolj objektivne rezimeje današnjih brezskrupuloznih prevzemov medijev, vključno z zlobo in malevolenco nekaterih podžigalcev, bomo lahko dogodke jasno evidentirali in rekli: slovenska garda novoekonomistov je v svojih izjavah nesporno podpirala medijske prevzeme, legitimirala janšistično »uravnoteženje« in brila norca iz dela novinarjev. Bila je rezervno kolo Janševe nove medijske krajine, iz katere je, po njenem, treba nekatere tako rekoč iztrebsti tudi s kroglo v možgane. Ali kot bi rekel Jože P. Damijan: vse kar pravi moj kolega, je brutalno resnično. Kako res: kako brutalno in kako resnično.

Odgovorni urednik žurnala Dejan Steinbuch, sicer desno usmerjenega brezplačnika z 253.000 izvodi naklade, v zadnji številki in svojem zadnjem uvodniku (»Desne strižejo bolj na kratko«, 11. 5. 2007) odkrito napada javno problematizacijo pritiskov na medije. Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki je seveda »monopolno«, primerja z učinki radia Erevan, sarkastično denimo s: »So naši časnikarji prestrašeni? Strah je subjektivna kategorija, oblast pa upogiba samo tiste brez hrbtenice!«  

Čeprav Steinbuch v kolumni celo nekaj besediči o tem, kako so mediji vselej podvrženi oceni svojih bralcev, ga to ne moti, da postreže z izvirno idejo o uredniški samocenzuri, s katero se poigrava: 

»Naša medijska enolončnica je zato v globalnem smislu tako obskurno lokalna, da resno razmišljam, da bi v svojih komentarjih uvedel cenzuro na pisanje o medijih, medijski svobodi, pritiskih in podobnih fenomenih.« 

Odgovorni urednik ima seveda močno prav. Če bo uresničil svojo željo, bo s tem zelo pomagal svojim političnim desnim botrom, ki mesarijo po slovenskih medijih, zraven pa še kršil osnovna načela novinarskega dela. Obstaja pač več zvrsti samocenzure in ta je, kot bi rekel Aristotel, bahava glede na resnico. Če pa ima s »svojimi komentarji« Steinbuch v mislih tudi komentarje drugih v »njegovem« žurnalu, potem bi to bila klasična cenzura.

Dva udarca danes za novinarje. Najprej je  koprski župan Boris Popovič potegnil potezo na po njegovem mnenju neprimerno in žaljivo ravnanje novinarke RTV-ja Eugenije Carl. Na programski svet RTV Slovenija je naslovil dopis, v katerem koprska občina izraža ogorčenje nad novinarkinim poročanjem na nedavni tiskovni konferenci v zvezi z nameravanim plinskim terminalom.  

Novinarkin greh naj bi bil naslednji: »Zavijala naj bi z očmi in krilila z rokami, ob sleherni omembi predsednika vlade Janeza Janše in županovih besed pa naj bi posmehljivo zapihala.«

Na občini so sporočili, da je pismo predstavnikom programskega sveta nastalo še pred objavo televizijskega prispevka Carlove, zato njegova vsebina naj ne bi bila sporna. S takim stališčem je koprska občina v čisti kontradikciji, saj naj bi protestirala prav proti prispevku novinarke. Kot kaže, je ta potemtakem kriva »pihanja« in »zavijanja z očmi«, kar je res videti kot odprt lov na čarovnice. Ravnanje župana Popoviča so ostro obsodili številni slovenski novinarji, aktiv novinarjev RTV Centra Koper in sindikat novinarjev Primorske pa sta pismo ocenila kot nesprejemljivo metodo oblastne diskreditacije novinarske integritete Eugenije Carl, je poročala TV Slovenija. Več tukaj. 

Dogodek je v svojem pismu programskemu svetu demantiral novinar Dnevnika in karikaturist Franco Juri, ki je bil navzoč na tiskovki in je po njegovem povsem izmišljen. Njegovo pismo je tule. 

Prav danes je sklicala tiskovno konferenco tudi SDS, ki informativni oddaji Svet na Kanalu A očita, da je v kombinaciji z nekaterimi opozicijskimi poslanci pripravila prispevek, ki menda razkriva sum korupcije pri gradnji pediatrije. V obeh primerih so torej oblastniki poskušali novinarje nastaviti pod giljotino z izmišljenim očitkom, da so politično pristranski.

Tak očitek, kot smo poročali v spodnjih zapisih, je evidentno nova moda spuščanja megle, ki naj zakrije vedno hujše cenzurne posege in manjšanje avtonomije novinarjev, hkrati pa samoumevnost političnega škornja nad njimi. Reakcije, kot je Popovičeva, dokazujejo, da smo prišli v fazo, ko so novinarji deležnih javnih, nič več skritih pritiskov, tudi iz najbolj bizarnih razlogov na način sprevrženega mobbinga.

Sindikat novinarjev Dela in Aktiv novinarjev Dela obveščata širšo javnost, da sta njihova novinarja zdaj po DHL pošti prejela redno odpoved o zaposlitvi. Uradno iz »razloga nesposobnosti«, neuradno pa zaradi politične neprimernosti in menda po nikoli demantirani zahtevi in volji zunanjega ministra Rupla. Objavljamo celotno pismo:

OBVESTILO O REDNI ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI DOPISNIKOMA MATIJI GRAHU IN ROKU KAJZERJU 

Novinarja Matija Grah in Rok Kajzer sta 4. 5. 2007 po DHL pošti prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti za dopisniško delo na Dunaju in v Zagrebu. Z naslednjim dnem sta začela teči tudi odpovedna roka (45 dni za Graha, 30 dni za Kajzerja). Ponujena jima je bila sicer pogodba o zaposlitvi za enako delo (komentatorsko, poročevalsko), vendar slabša in taka, da ju pušča v popolni negotovosti, pri katerem časopisu znotraj Dela d.d. in kaj naj bi sploh delala.

Odpovedi sta bili spisani in poslani obema dopisnikoma še isti dan, ko je bil z njima opravljen zagovor, tj. 3. 5. 2007. Potek zagovora in vsebina odpovedi kažeta, da predsednik uprave Dela d.d. Danilo Slivnik kot podpisnik odpovedi pogodb o zaposlitvi ni v ničemer prisluhnil argumentom Graha in Kajzerja, ki sta po mnenju mnogih urednikov in novinarjev kvalitetna, uveljavljena novinarja. Oba sta ugovarjala kvalifikaciji o domnevni nesposobnosti in dokazovala, da sta bili negativni oceni o kakovosti njunega dela izsiljeni in skonstruirani (s pritiskom na urednika zunanjepolitične redakcije Stojana Žitka in sodelovanjem odgovornega urednika Dela Petra Jančiča) ter da gre pri vsem skupaj za kaznovanje zaradi zapisanih mnenj oziroma poročanja.

Vsebina odpovedi kaže, da je bilo povsem spregledano tudi negativno mnenje, ki ga je o predčasnem odpoklicu z dopisniških mest prek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti oblikoval izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela in ga posredoval upravi Dela d.d. Izvršni odbor je v mnenju navedel dejstva, ki kažejo, da za odpoved omenjenih pogodb ni utemeljenih razlogov, in upravo pozval, naj postopek odpovedi za oba novinarja umakne in tako omogoči, da v skladu s svojo pogodbo končata predvideni mandat.

Pri odpoklicu oziroma odpovedi pogodbe iz razloga domnevne nesposobnosti Grahu in Kajzerju gre, enako kot pri bivši dopisnici z Bližnjega vzhoda Barbari Šurk, po mnenju izvršnih odborov Aktiva novinarjev Dela in Sindikata novinarjev Dela za ustvarjanje nevarne in nesprejemljive precedenčne prakse. Ker njihovo delo zaradi njihovih mnenj in stališč ni všečno zunanjemu ministrstvu, vladi, upravi in odgovornemu uredniku Dela, so, kot sledi iz obrazložitve obeh odpovedi, izpostavljeni negativnim kvalifikacijam in arbitrarnim ocenam o svojem delu, hkrati pa discipliniranju prek instrumentov delovne zakonodaje.

Tako ravnanje uprave je v globokem nasprotju s programsko zasnovo dnevnika Delo. Programska zasnova je po 17. členu Zakona o medijih sestavni del vsake pogodbe o zaposlitvi med izdajateljem in urednikom ter med izdajateljem in novinarjem.

Uvajana praksa je tudi v grobem nasprotju s 3. odstavkom 21. člena Zakona o medijih, ki pravi: »Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.« V nasprotju pa je tudi z 39. členom ustave RS, ki zagotavlja svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.

Taka praksa potencialno postavlja v enako negotov položaj vse novinarje dnevnika Delo, ne glede na to, da je bila dopisnikoma ponujena nova pogodba o zaposlitvi. Če je ne sprejmeta, izgubita službo. Za izpodbijanje nezakonitega početja uprave jima preostane samo sodna pot.

Delovi novinarji smo hkrati zaskrbljeni zaradi trganja in morda tudi postopnega ukinjanja Delove zunanje dopisniške mreže. Brez nje, ki je naša velika primerjalna prednost med tiskanimi mediji v državi, se bomo sami potisnili med provincialne in neambiciozne časopisne hiše.  Izvršna odbora Sindikata in Aktiva novinarjev Dela ugotavljata, da so dejstva in načini, povezani z odpoklicem zdaj že treh tujih dopisnikov, močno umajali ugled naše medijske hiše, med nami pa so povzročili zaskrbljenost, nemir in jezo. Stopnjevano omejevanje novinarske avtonomije se je prevesilo v delovnopravno nasilje z izjemno slabimi posledicami za obveščenost javnosti in poslovanje Dela d.d. Sindikat novinarjev Dela in Aktiv novinarjev Dela bosta takemu početju nasprotovala z vsemi zakonitimi sredstvi. 

Ljubljana, 8. 5. 2007

Objavljamo povezavo na razmislek Iztoka Jurančiča, predsednika Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), o eliminaciji javnega interesa iz uredniških politik slovenskih medijev, objavljen na spletni strani Index prohibitorum. Poudarek: 

»Tudi svoboda izražanja, pravica javnosti in človeka do obveščenosti so kot črne luknje. Znotraj so votle, okoli njih se vse vrti. Zato pa forma začne razpadati na točki, ko peščica medijskih lastnikov ali kar oblast začne deklarirati spremembo splošne forme, ker je njena vsebina samo videz, ki da jo bodo nadomestili z neko drugačno vsebino. Lanskega junija je bil dopolnjen Zakon o medijih v imenu javnega interesa in svobode izražanja z dodatnimi republiškimi nalogami »zagotavljanja pluralnosti in raznolikosti medijev« in še s proračunskim podpiranjem »zagotavljanja pluralnosti in demokratičnosti medijev.« Do te točke je forma še vzdržala demokratični videz. V naslednjem koraku je videz izginil z demontažo in izbrisom formalne varnosti v individualnih postopkih discipliniranja novinarskega izražanja mnenj in stališč.«

Objavljamo povezavo na zapis filozofa Darka Štrajna in njegovo analizo Grimsove metodologije pri obravnavi medijskih resnic. Prispevek je objavljen na blogu Drugi dom tukaj in se lepo navezuje na naš prejšnji zapis.  

Odlomek za pokušino: 

»Seveda za razliko od Sokratovih nasprotnikov Grims ni vešč kakih bolj duhovitih retoričnih obratov ali paradoksnih jukstapozicij, ampak se zateka k najnižjemu govorniškemu sredstvu: ponavljanju. Grims namreč v vsej svojih javnih nastopih NE ODGOVARJA na navedbe dejstev, ne zavrača argumentov in ne izpodbija dokazov. Namesto tega nenehno ponavlja že očitno zanikane, ovržene in relativizirane trditve. Taka govorica je, mimogrede povedano, edino mogoča s pozicije moči in s pozicije, ki jo našemu govorcu dajejo cenzurirani ali zastrašeni mediji. Kar pa je pri tem še posebno depresivno, je to, da se po številnih blogih pojavlja vse več Grimsovih retoričnih klonov, ki v neskončnost ponavljajo iste izmišljotine.«