O argumentu historičnega levičarstva novinarjev
Objavljamo repliko na zapis Mateja Makaroviča tukaj (glej še prejšnji zapis) izpod peresa Borisa Vezjaka.
Dr. Matej Makarovič v svoji predvidljivi apologiji oblastniškega ravnanja do trenutnih medijskih vrenj in novinarske »vstaje« postavlja naslednje trditve: novinarji in medijski strokovnjaki pri nas se sprenevedajo in ne povedo naravnost, da jih moti oblast desnice, prejšnja jih pa ni; v svojem bistvu so ideološko indoktrinirani levičarji; svoje pravo poreklo skrivajo, ker bi radi ostali profesionalni in znanstveni, kar pa niso; levičarji so, ker jih za takšne naredita fakulteta in delovno okolje; novinarji so premalo profesionalni in njihova politična indoktrinacija je razlog takšnega stanja; politično prilaščanje medijev je normalna gesta vsake oblasti. Teh šest splošnih izhodišč spremljajo še manjša, ki pretežno podpirajo navedene. Nobena od trditev ne drži, razen zadnje (o politični slasti do medijev), pa še ta je mišljena kot nevarna racionalizacija trenutnega stanja. Zaradi omejenosti s prostorom si poglejmo le prvo med njimi.
Makarovič trdi, da se novinarji in medijski strokovnjaki sprenevedajo in ne povejo naravnost, da »medijsko svobodo v Sloveniji ogroža »desnica««. Tega ne storijo, ker bi s tem »razkrili političnonazorsko noto govorcev in s tem pokvarili vtis »profesionalističnega« in »znanstvenega« diskurza.« Izpeljava je hudo pomanjkljiva. Za to, da bi ugotovili, da novinarsko svobodo pri nas ogroža desnica, kot novinar ali kdo drug ne rabite biti levičar. Napaka se imenuje »non sequitur«. Zmoto lahko tudi obrnemo in dobimo »napačen vzrok«: zato, ker so novinarji levičarji, zdaj tolčejo po desnici pod pretvezo okrnjene avtonomije. Avtor za takšno po moje povsem zgrešeno trditev ne navede nobenih dokazov: ne za novinarsko splošno levičarstvo kot vzrok za proteste, kot tudi ne za to, da so novinarji poprej molčali, ker so bili na oblasti »njihovi«. Ampak brž ko smo krenili po tej poti »krivdne povezave«, po kateri se zgolj levičarski novinarji pritožujejo nad izgubljeno avtonomijo, ki je v bistvu niso izgubili in javkajo le nad političnimi oblastniki, smo se že ujeli v Makarovičevo past. Težava pač ni v tem, kdo so tisti, ki kritizirajo, temveč kaj kritizirajo in o čem govorijo. Odgovoriti bi moral na vprašanje, zakaj po njegovem ni okrnjena avtonomija novinarjev, za katero velik del novinarjev in domače ter tuje strokovne javnosti jasno pritrjuje, da je. Če Makarovič misli, da ni le zato, ker je skupaj z Danilom Slivnikom pri novinarjih zaznal »historično levičarstvo«, potem nas je speljal na napačno sled (»red herring«). Na kar bi moral odgovoriti, če se želi držati teme, so očitki o konkretnih primerih kršitev takšne avtonomije, recimo primeri cenzure. Njim pa se v velikem loku izogne.
Poskušal sem vendarle najti kakšno stališče Makaroviča o cenzuri in ga tudi našel. Tole je njegova dva tedna stara dovolj škandalozna ugotovitev: »Res pa je, da ni tako hudo, če je nekaj v nekem mediju zagotovo objavljeno.« Argument za menda normalno ne-tako-hudo stanje se torej v praksi glasi: če ne bo objavilo Delo, bo pa že Dnevnik. Zadnje čase je v javnem obtoku tudi čisti pendant zgornji ideji: stanje ni tako hudo, saj bodo iz Dela prebegli novinarji že našli službo na Dnevniku. Takšna izjava pomeni bankrot prejšnjih stališč, ker implicite sprejema cenzuro, odpuščanje novinarjev in še marsikaj, za nameček pa podpira neprofesionalizem novinarjev, za katerega se tako zelo krčevito zavzema; dokazuje, da Makarovič sploh ne pride do točke, ko bi se soočil z realnimi problemi, ki jih navajajo novinarji, kajti v takem primeru bi moral zavzeti tudi neko držo do konkretnih primerov. Teh pa ne more upravičiti z oceno o menda normalnem stanju zamenjave političnih preferenc med novinarji. Cenzura in podobne oblike pritiskov ali neposrednih kršitev nimajo z njimi nič opraviti, razen če bi trdil, da je novinarska avtonomija speta s politiko in je treba pri desni oblasti pač vzeti v zakup tudi to, da novinarji nimajo toliko svobode. Če povzamem: trditev, kakšne politične barve so menda bili ali so novinarji, nima prav nič opraviti z realnostjo situacije celo tedaj, ko bi imel Makarovič prav in bi za nezadovoljne novinarje res veljalo, da so »historični levičarji«. Cenzura zaradi tega ni nič manj cenzura. Če zanj novinarji protestirajo le zato, ker jim ni všeč Janez Janša in iz averzije do oblastnikov, potem je to perfiden način, da se razpravi o oblikah jemanja svobode in avtonomije, discipliniranja novinarjev in tehnikah obvladovanja medijev izognemo. Ne preseneča, da ob kopici očitkov Makarovič ne zmore niti enega protiargumenta na konkretne obtožbe.Toliko na kratko o zgolj prvi izmed šestih izjemno trhlih trditev. O preostalih pa na drugem mestu.
Boris Vezjak
chef pravi:
Ojoj, kakšno tipično družboslovno blebetanje in, ne rečem, da ne sila spretno, obračanje besed.
Se bom moral kar strinjat z dr. Makarovičem, da so novinarje v začetku njihove kariere fino preparirali… Delo je bilo pač vedno levousmerjen častnik, kot tudi Dnevnik (Večera pa ne poznam, a najbrž je bila situacija podobna). Zato je jasno, da so bili tudi novinarji levousmerjeni. Ko je prišibal tja v službo mlad novinar (po možnosti iz liberalno usmerjene FDV), se je najbrž kar sam navzel kulture organizacije. Razumete, ni ga bilo potrebno siliti, da je postal liberalen.
Jasno, da zdaj novinarji cvilijo, če jih je začel pa Slivnik privijat v obratni smeri! Čeprav konzervativna drža ni nič slabega, da ne bo kdo narobe razumel.
Seveda je pa slabo in nekorektno, predvsem pa nehigienično, če se nek cajteng obrne za 180 stopinj. To se v velikih medijskih hišah ne dogaja. Razen pri nas.
Desničarji so pri nas tako obupno nesposobni, da niso znali ustvariti svojega časopisa, zato so raje uničili najboljšega levousmerjenega. To je tudi vse, kar očitam Makarovičevi analizi. Da tega sploh ne omeni.
26. april 2007 ob 21:29 | Stalna povezava
Marko Crnkovič pravi:
Boris, priporočam ti tole knjigo: http://www.amazon.fr/Etre-droite-un-tabou-fran%C3%A7ais/dp/2226170839/ref=sr_1_1/402-9138042-4268126?ie=UTF8&s=books&qid=1177621354&sr=1-1
Seveda ne gre samo za francoski problem.
26. april 2007 ob 22:04 | Stalna povezava
medijski pravi:
Hvala, Marko. Malce sem brskal in nasel debato pro et contra:
http://www.vsd.fr/contenu_editorial/pages/magazine/kiosque/duel/duel257.php
Ampak teza o proteziranosti levega novinarstva zgoraj je zunaj konteksta. Sploh ni relevantna zanj. Ampak Makarovic trdi, da je razlog & vzrok za novinarsko vstajo. Jaz trdim, da ni. Hkrati trdim, da on to trdi, da bi zakril prave razloge za vstajo, ki pa so: cenzura, pritiski, deavtonomizacija. Te pa bi moral obsoditi tudi novinarski desnicar.
27. april 2007 ob 7:11 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Boris, tvoja analiza Makarovićeve apologije omejevanja svobode tiska, seveda povsem stoji. Je pa pri stvari še ena “laž principa”. Gre še za zunajtekstni aspekt, saj Makarović svoje trditve izvaja iz (nedokazane) predpostavke, da so v času prejšnje vlade novinarji “molčali”. Mislim, da je veliko dokazov, da to ni res, in sicer na več ravneh:
1. Samo, če bi prešteli število afer - pustimo kako so sploh določena dogajanja postala afere in koliko so novinarji tudi nasedli opoziciji - ni temeljev za trditev o servilnosti novinarjev do oblasti. Brez medijev so afere nezamisljive - v danem času se lahko spomnemo takih stvari kot so bile avion, sib, zbiljski gaj, orion. Drnovškova brunarica …
2. Na ravni opisovanja tedanje oblasti z izrazi kot zlasti “arogantna”, samopašna itd. v vseh medijih - ne samo v kaki Demokraciji, je mogoče najti druge argumente o “nepodrejenosti” medijev oblasti.
3. Samo pojavljanje opozicije v medijih na vseh ravneh, od razumniških komentatorjev do kratkomalo frekvence imageov Janše na TV in v tisku, ne potrjuje nobene trditve o ignoriranju opozicije v tistem času.
4. Mogoče bi bilo našteti še več dejstev, ki so danes predmet amnezije, ne bi pa smeli izpustiti tega, da je zlasti rumeni tisk deloma direktono (npr. Vatovec) deloma z “apolitičnimi” prijemi povsem delal za opozicijo, kar se je kazalo v po mojem škandaloznem odnosu tega tiska do izbrisanih, Romov, tujcev in še zlasti do vprašanja Muslimanov (džamija). Vse te tem je sedanja koalicija vključila v svojo populitsično shemo.
Seveda gre tu samo za najbolj opazno - ven štrlečo evidenco. Gotovo so mediji tudi v marsičem zaznali napake prejšnje vlade in o njih niso molčali. Po mojem je bila ena ključnih napak prejšnje oblasti, da ni znala na ravni zakonodaje urediti mehanizmov, ki bi stabilno omogočali svobodo medijev in novinarjev - v svetu s o znani prijemi kot npr. omejevanje lastništva, uredniške demokracije ipd.
27. april 2007 ob 10:41 | Stalna povezava
Tomaž Štih pravi:
Odkar so se proti vam opredelili drugi pisci ne gre za novinarsko vstajo, ampak za kulturni spopad med levico na eni in novinarji, ki se ji ne želijo več podrejati na drugi strani. Ni neke homogene novinarske entitete in ne oblasti - spopad se odvija se med Makarovičem in Štrajnom; med Repovžem in Tomšičem.
Ločnica med vami in “njimi” je izrazito politična. Štrajn, Sever, Repovž, Repovževa, Lorenci, Milharčič, Miheljak - drage kolegice in kolegi, kje vi med sabo vidite kakšne novinarje, ki niso levo politično opredeljeni?
Kakšna alternativa ste? Če že imamo nadzor politike nad gospodarstvom in vezane učinke; potem bi v primeru, da vam uspe namesto delitve medijskega prostora na Mladino in Dnevnik na eni strani in Delo in Večer na drugi - vi nadzirali vse medije.
Je to kakšno izboljšanje?
27. april 2007 ob 18:03 | Stalna povezava
bojan pravi:
Ne moti moti usmerjenost novinarja, pa naj bo leva ali desna, moti pa me dolgoletno prepričevanje v večini medijev (odkar jih spremljam, t.j. pribliđno 30 let), da je edino levo pravilno. In to ne počnejo neodvisni in profesionalni novinarji, prepričan pa sem, da tudi desni ne!
Obratnih sporočil je bore malo, še dobro, da vedno več.
Za obstoj levice je potrebna desnica in seveda seveda tudi obratno.
28. april 2007 ob 12:05 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Gopsodu Štihu:
1. Naučite se čitati in poglejte kaj je argument.
2. Trenutno ni nič “Štrajn” proti “Makaroviču”, ker je “Štrajn” cenzuriran. Torej imate samo Makaroviča. Sicer pa z Makarovičem tudi ne bi polemiziral. Grea za pisanje, ki je preveč pod ravnijo kritike.
3. Nekateri smo se za svobodo tiska zavzemali in tvegali za njo še v sedmedesetih in osemdesetih letih. Najprej se poučite o zgodovini preden indentificirate kograkoli na način kot dela sramota “novinarstva” v Sloveniji: revija Demokracija.
28. april 2007 ob 12:36 | Stalna povezava
Tomaž Štih pravi:
g. Štrajn - znam brati. Vseeno najlepša hvala za vašo prijazno skrb; prepričan sem, da ni bila mišljena kot žalitev in diskvalifikacija. Moje opozorilo, da ste se novinarji razcepili na ideološki osi levo:desno je še kako v kontekstu.
Govorite, da gre lahko kljub dejstvu, da gre za politični spopad tudi za novinarsko neodvisnost. Argument pije vodo, toda v svojih vrstah nimate niti enega desnega ali liberalnega novinarja. Ali to pomeni, da so vsi desni in liberalni novinarji za omejevanje novinarske avtonomije; ali pa politično kljub vsemu prevladuje nad profesionalnim?
Če govorite o profesionalnem poleg političnega; ali ni potem najbolj normalna stvar na svetu, da vas vprašam po vaših konkretnih profesionalnih ciljih in programu oziroma po tem, kakšno alternativo nudite?
Iz dosedanjega pisanja, še posebej iz današnjega fantaziranja Janka Lorencija nacionalnih interesih in o nekakšni škodljivosti tujih vlaganj v Dnevnikovem “objektivu” razberem le kritiko janševe vlade in “neoliberalizma”. Tam ni nobenega konstruktivnega predloga, kaj storiti; le besnjenje neprilagodljivega starca.
To je sicer povsem v duhu “kritičnih intelektualcev”, ne pa tudi uporabne inteligence in liberalcev, ki smo vedno znali boljše od tega.
28. april 2007 ob 14:04 | Stalna povezava
jani pravi:
A ste vi na watch dogu že kdaj izrazili strinjanje s kom, ki ne trobi v isti rog kot vi?
28. april 2007 ob 20:15 | Stalna povezava
jani pravi:
Štrajn, da se je zavzemal za svobodo tiska v sedmedesetih in osemdesetih? ha,ha
28. april 2007 ob 20:16 | Stalna povezava
jani pravi:
“Desničarji so pri nas tako obupno nesposobni, da niso znali ustvariti svojega časopisa, zato so raje uničili najboljšega levousmerjenega. To je tudi vse, kar očitam Makarovičevi analizi. Da tega sploh ne omeni.”
Z družbnih denarjem in družbeno infrastrukturo pa Dela res ni bilo kdo ve kako težko na noge postavit. Prej bi torej rekel, da so nesposobni levičarji.
28. april 2007 ob 20:19 | Stalna povezava
zupet pravi:
Za politicna prerekanja je boksarski ring, zato nehajte flancati.
28. april 2007 ob 21:35 | Stalna povezava
ervinator pravi:
Ali lahko navedete enega dobrega novinarja (lahko ženskega spola), ki je odšel ali so ga vrgli z Dela? In enega, ki je pristal na Dnevniku? Jaz vam v zameno navedem vsaj eno slabo novinarko, ki je še vedno na Delu in ki dela sramoto slovenskemu novinarstvu. To je Mija Repovž.
30. april 2007 ob 8:40 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Pogosto je tako, da se tisti, ki malo vedo ali nič ne vedo, s tem s svojim neznanjem še hvalijo. Ko bo tisti, ki se skriva pod psevdonimom “Jani” doživel pet prepovedi časopisa, pri katerem dela, dve prepovedi dokumentov, katerih soavtor je in bo zraven vsega še obsojen na 10 mesecev zapora (kar vse se je meni zgodilo pod socializmom), potem bo lahko dajal pripombe o mojem zavzemanju za svobodo tiska. Seveda mlademu zaslepljencu ne želim, da bi se mu to zgodilo, saj se je moja generacija ravno borila proti cenzuri itd. Žalostno pa je, da se spomin tako hitro zabriše in se sprašujem kaj smo mi storili napačnega, da imamo zdaj mlade ljudi, ki podpirajo cenzuro, nizek nivo javne komunikacije in diskvalifikacije drugače mislečih.
30. april 2007 ob 16:35 | Stalna povezava
jani pravi:
“Ali lahko navedete enega dobrega novinarja (lahko ženskega spola), ki je odšel ali so ga vrgli z Dela? In enega, ki je pristal na Dnevniku? Jaz vam v zameno navedem vsaj eno slabo novinarko, ki je še vedno na Delu in ki dela sramoto slovenskemu novinarstvu. To je Mija Repovž.”
Danilo Slivnik in Vinko Vasle enkrat v začetku 90.tih
30. april 2007 ob 20:50 | Stalna povezava
jani pravi:
“Žalostno pa je, da se spomin tako hitro zabriše in se sprašujem kaj smo mi storili napačnega, da imamo zdaj mlade ljudi, ki podpirajo cenzuro, nizek nivo javne komunikacije in diskvalifikacije drugače mislečih.”
Sej ni problem v tem, problem je v tem, da ste vi odkrili cenzuro šele po letu 2004. A mislite, da se pod vladavino LDS-sa desno mislečim novinarjem ni dogajalo podobno? Vida Petrovčič je bila na nacionalni televiziji, ki jo je vodil Kociajnčič neštetokrat cenzurirana in degradirana. Podobno se je dogajalo Rosviti Pesek in mnogim drugim novinarjem, ki pa so bili zaradi strahu za službe raje tiho. A ste se vi in Liberalna akademija ob tem kdaj oglasili?
30. april 2007 ob 20:55 | Stalna povezava
zupet pravi:
Kje pa si ti, Jani, da danes ne obsodis cenzure Vide Petrovčič itd. itd., ce ti je tako pomembno, da se jo obsoja? Potem ti, kje si: figo ti je mar za vse, samo da Janša
vlada. On lahko dela vse. Slepota brezmejna!
30. april 2007 ob 22:53 | Stalna povezava
medijski pravi:
Prosim za malo vec argumentacije. “Kje pa ste bili, ko….”, “Kaj pa ste vi delali” pa res nista nobena argumenta proti politicnim prevzemom medijev. Za argumenta ZA politicne prevzeme.
1. maj 2007 ob 8:00 | Stalna povezava
medijski pravi:
Pisati bi moralo “sta argumenta”, popravljam:
Prosim za malo vec argumentacije. “Kje pa ste bili, ko….”, “Kaj pa ste vi delali” pa res nista nobena argumenta proti politicnim prevzemom medijev. Sta argumenta ZA politicne prevzeme.
1. maj 2007 ob 8:01 | Stalna povezava
ervinator pravi:
Pa kje vidite politični prevzem? Gre le za slovo od slabih in ideološko obremenjenih novinarjev. Še nekaj let bo trajalo, da se kvalitetno slovensko novinarstvo sploh vzpostavi. Do sedaj so desetletja bolj ali manj samo prepisovali vladna in korporativna sporočila. Jasno, da se taisti danes v konkurenci kvalitete ne znajdejo več, in začasno zatočišče najdejo pri Mladini in Dnevniku. Dejansko pa so zgrešili poklic - veliko jih še niti univerzitetne izobrazbe nima.
1. maj 2007 ob 8:15 | Stalna povezava
jani pravi:
“Prosim za malo vec argumentacije. “Kje pa ste bili, ko….”, “Kaj pa ste vi delali” pa res nista nobena argumenta proti politicnim prevzemom medijev. Sta argumenta ZA politicne prevzeme.”
Malo več doslednosti vam za začetek ne bi škodilo. Potem pa lahko začnemo tudi z argumenti.
1. maj 2007 ob 11:16 | Stalna povezava
medijski pravi:
O, sveta preproščina.
1. maj 2007 ob 15:51 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Pravzaprav je zanimivo kako nalezljiv je način razpravljanja, ki ga je najbolj razvil Branko Grims, znan pa je npr. iz takih publikacij kot so Demokracije, Mag, Slovenske novice in v zadnjem času vse bolj tudi DELO. Značilnost tega tipa razpravljanja je to, da pravzaprav NE ODGOVARJA na navedbe dejstev, ne zavrača argumentov in ne izpodbija dokazov. Namesto tega nenehno ponavlja že očitno zanikane, ovržene in relativizirane trditve. Ponavljanje vedno istih trditev poteka na način izgovarjanja mantre – bolj tradicionalno slovenska metafora za tak način diskusije pa je lajna. (Kot vemo gre za instrument, ki igra vedno isto melodijo, ki se ponavlja po vsakem polnem obratu valja itn. dokler ne zamenjamo valja.) Človek bi mislil, da se blogov udeležuje kolikor toliko razsvetljena populacija, zmožna zavrniti in tudi SPREJETI argument ali dokaz. Seveda prevladovanje »grimsoidnega« debatiranja odvrne vsakogar, ki blog vzame bodisi za vajo iz tovrstnega razpravljanja bodisi preprosto zastopa določeno dokazljivo resnico.
V tem je razpravi je npr. povsem lepo vidno, da nihče (Štih, Jani itd.) ni izpodbil dejstva, da v času vlad, ki jih je sestavljal LDS cenzure ni bilo. Kar naprej ponavljajo trditve, da je ta ali oni politik telefoniral uredniku ali novinarju, ne dajo pa nobenega resnega dokaza, da so temu sledile kakršnekoli konsekvence za urednika ali novinarja. Prav tako ni še nihče podal evidence kolikokrat in kdaj so se taki »posegi« v medije dogajali. Seveda ne trdim, da tega sploh ni bilo in ne tega nikoli ne bi zagovarjal, ampak to bolj sodi v območje bontona kot v področje resnega govorjenja o cenzuri. Res je tudi, da so se posamezni uredniki sem in tja sklicevali, da jim je »kdo od LDS rekel, naj kaj ne objavijo«, pri čemer je vprašljivo ali je »kdo od LDS« res kaj rekel in koliko ni tako nastopanje urednikov imelo druge motive.
Nadalje NI RES, da bi bili »desnici naklonjeni novinarji« cenzurirani (kar velja tudi za Vido Petrovčič, Rosvito Pesek, Lidijo Hren, Možino itd., če ostanem samo pri TV).En sam znani poskus urednika Lipuščka (če se ne motim), da bi odgodil objavo Slakove trditve, da je k ceni Falcona treba prišteti še davke, je rezultiral v urednikov odstop! Torej je sistem deloval v prid novinarju. Predvsem pa v tistem času ni bilo SISTEMA cenzure, kakršen je zdaj in deluje na eni strani preko zakona o RTV in z uporabo lastniških vzvodov. Še več: zdaj je očitno, da vlada odvrača oglaševalce od medijev, ki niso povsem kontrolirani (največkrat gre za Mladino in Dnevnik). NI RES, da vsi veliki tiskani mediji ne bi bili odprti za zunanje sodelavce, ki so zagovarjali opozicijo – res pa je, da so objavili tudi kak prispevek levo mislečega sodelavca. Zdaj so za vrsto ljudi ti mediji kratkomalo nedostopni: ne objavijo jim nič tudi v pismih bralcev, kar dokazuje tudi Delova neobjava Borisovega odgovora Makaroviću, ki je tudi bila izhodišče te on-line debate.
2. maj 2007 ob 10:50 | Stalna povezava
ervinator pravi:
Iz LDS (in Liberalne akademije) bo to težko priznal, je pa to jasno povedal Borut Pahor.
Če je Sobotna priloga že dokaz česa: ste kdaj slišali za Žarka Petana? Priporočam v branje.
2. maj 2007 ob 11:47 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Kot rečeno, vedno ponavljajo isto: netaustavljiva lajna!!! Vsebinska razprava je nemogoča. Drugi del grimsovščine je kajpak “argument” ad personam: v danem primeru se predpostavlja, da nekdo, ki je (ali je bil) blizu LDS in Liberalni akademiji, že vnaprej ne more biti sprejet za sogovornika. Odkar je na vladi sedanja koalcija se to prevaja v brutalna ravnanja z ljudmi v medijih, javnih ustanovah itd.
Petan pa je tipičen primer: v vsem času je imel vedno na voljo vse medije, edino kot direktor RTV se ni obnesel, ker je jasno, da vsi nismo za vse. Direktorji RTV so bili ves čas “vladavine” LDSa bližje desni strani, Petan pa je bil odstopljen s tihim pristankom desnice, ker je bilo jasno, da ob vseh njegovih literarnih in režiserskih kapacitetah ni dober direktor, kar pač ni nič takega. Takrat se je kolikor toliko tudi vedelo kaj so kriteriji za dobro direktorstvo. Kolikor se spomnim pa so takrat s Petanom ravnali tako, da ne bi prizadeli njegovega človeškega dostojanstva. (Slednji pojem pod sedanjo vladavino sploh ne razumejo več.) Zdaj se seveda zaplet z njim interpretira, kot da bi to bila evidenca o cenzuri. Celo, če bi to bilo res, bi to bil en primer nasproti sedanjim stotinam primerov, nasproti sistemski degradaciji vsakršnih kriterijev profesionalizma in, ne nazadnje, nasproti globokoki deintelektualizaciji javne sfere.
2. maj 2007 ob 13:05 | Stalna povezava
medijski pravi:
Res je lajna. Tistim, ki so dovolj racionalni in argumentirani, se ne ljubi diskutirati, nekateri pa kar skacejo in skacejo, ne slisijo in lajnajo, ter ker je za njih vecen mrak, so tudi vse krave crne. Ko pametni odneha, gluha usesa slavijo; frustra surdas aures fatigare.
2. maj 2007 ob 20:23 | Stalna povezava
jani pravi:
“V tem je razpravi je npr. povsem lepo vidno, da nihče (Štih, Jani itd.) ni izpodbil dejstva, da v času vlad, ki jih je sestavljal LDS cenzure ni bilo.”
Ha, ha a imate še kakšno takšno šalo na zalogi? Človek ima občutek, da niste živeli v Sloveniji.
2. maj 2007 ob 20:36 | Stalna povezava
jani pravi:
“tem je razpravi je npr. povsem lepo vidno, da nihče (Štih, Jani itd.) ni izpodbil dejstva, da v času vlad, ki jih je sestavljal LDS cenzure ni bilo. Kar naprej ponavljajo trditve, da je ta ali oni politik telefoniral uredniku ali novinarju, ne dajo pa nobenega resnega dokaza, da so temu sledile kakršnekoli konsekvence za urednika ali novinarja. Prav tako ni še nihče podal evidence kolikokrat in kdaj so se taki »posegi« v medije dogajali. ”
A vi imate dokaz, da se danes izvaja cenzura?
2. maj 2007 ob 20:38 | Stalna povezava
JANI pravi:
“Direktorji RTV so bili ves čas “vladavine” LDSa bližje desni strani”
Ja posebej Janez Kocijančič
2. maj 2007 ob 20:41 | Stalna povezava
JANI pravi:
Kar pa se Petana tiče pa vsi vemo zakaj je LDS spreminjala zakon o RTV. Ravno zato, da se ga je lahko znebila.
2. maj 2007 ob 20:43 | Stalna povezava
JANI pravi:
Sicer pa je lucidno, da o svobodi novinastva razpravlja nekdo, ki je le podaljšana roka ene izmed politik. Ko začno politiki razpravljati o svobodnem novinarstvu, se temu ponavadi ne piše nič dobrega.
2. maj 2007 ob 20:46 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Zaključujem svojo udeležbo v tem blogu, saj z ljudmi, ki na vsak argument odgovarjajo z zmerjanjem ni mogoče razpravljati. Mimogrede: dokazi o cenzuri so več kot na dlani. Lahko bi vedeli, da sem bil 9 let novinar (pri Mladini v ta hudih letih), pa še nekaj let aktiven v medijih - zdaj pa sem cenzuriran. Profesionalni politik nikoli nisem bil, javno pa se politično izrekam in se vedno podpišem s polnim imenom in priimkom ne pa kot “Jani” ali kar že…
Pa še to: Kocijančič nikoli ni bil direktor RTV!
2. maj 2007 ob 20:55 | Stalna povezava
JANI pravi:
“Zaključujem svojo udeležbo v tem blogu, saj z ljudmi, ki na vsak argument odgovarjajo z zmerjanjem ni mogoče razpravljati. Mimogrede: dokazi o cenzuri so več kot na dlani. Lahko bi vedeli, da sem bil 9 let novinar (pri Mladini v ta hudih letih), pa še nekaj let aktiven v medijih - zdaj pa sem cenzuriran.”
Pa še to: Kocijančič nikoli ni bil direktor RTV!”
Ne vem, kje ste vi prebrali zmerjanja. Vse kar sem naredil je bilo, da sem vam postavil ogledalo, v katerem pa vam vaša podoba očitno ni bila všeč.
“Profesionalni politik nikoli nisem bil, javno pa se politično izrekam in se vedno podpišem s polnim imenom in priimkom ne pa kot “Jani” ali kar že…”
Profesionalni ali polprofesionalni politik tukaj verjtno ni bistveno. Dejstvo je, da LA deluje kot podaljšana roka politike, natančneje LDS, in torej ste neke vrste politik. Tudo zato imajo vaša stališča o novinarski svobodi v prvi vrsti predvsem politično konotacijo in ozadje. Ne moti vas nesvoboda v novinarstvu pač pa to, da vaša stranka več nima nadzora nad mediji.
3. maj 2007 ob 7:29 | Stalna povezava
Darko Štrajn pravi:
Zdaj pa res samo zadnji stavki v tej razpravi: Vi anonimni Jani pa niste “podaljšana roka” nobene politike ali kaj? Vaš implicitni koncept politike je v skladu z nekonservativno depolitizacijo, po kateri je politika stvar “tistih, ki vedo”(beri: ki imajo moč), ne pa tudi, če že ne predvsem, stvar državljanov, med katerimi imamo družboslovci še posebno moralno obveznost, da spregovorimo. Mimogrede: Liberalna akademija je večkrat kritizirala in se tudi javno zoperatvila “svoji” vladi. Ampak za vas velja: “Zgodovina, to so prazne marnje”.
Sicer pa, kdor danes trdi, da je javno obveščanje “osvobojeno”, je še kaj hujšega kot samo podaljšana roka. LDS je lahko bil marsikaj, a nikoli ni niti svojim članom niti drugim ljudem odrekal pravice, da mislijo s vojo glavo. Sedanja koalicija praktično prepoveduje, da bi mislili napsloh . Nasvidenje v kakem drugem blogu.
3. maj 2007 ob 8:20 | Stalna povezava
ervinator pravi:
Liberalna akademija je od svoje LDS zahtevala drastične ukrepe - še bolj kot Keber - stran od liberalizma. Rop je šel LA bolj na roko kot Drnovšek, s čimer je stranka izgubila verodostojnost, in se po pričakovanjih razcepila.
3. maj 2007 ob 9:21 | Stalna povezava
JANI pravi:
“Zdaj pa res samo zadnji stavki v tej razpravi: Vi anonimni Jani pa niste “podaljšana roka” nobene politike ali kaj? ”
Ne jaz sem sam svoj in tudi zato nisem bil in nikoli ne bom član nobene stranke.
Lp
3. maj 2007 ob 11:21 | Stalna povezava
martello pravi:
Nikoli mi ne bo jasno, zakaj se ljudje, ki so med najbolj izobraženimi v Sloveniji (kar vas večina je) ukvarjajo s tako neumno in blesavo stvarjo, kot je politika. Zame osebno ni še nihče nič naredil, pa naj bo levičar ali pa desničar.
3. maj 2007 ob 16:29 | Stalna povezava
Ofelija Papež pravi:
No kaki desničarji so že kaj naredili - npr. Hitler, levičarji pa tudi, npr. Lenin. Kako ne vidite, da je apolitičnost inducirana, da z nezanimanjem za politiko ravno igrate igro gospodarjev? V 60 letih ( desničar Sarkozy se ravno na vse kriplje trudi izbrisati spomin na l. 68) je krožila parola: če se vi ne znaimate za poltiko, se politika zanima za vas!
3. maj 2007 ob 16:38 | Stalna povezava