Medijski watch dog

Dodajamo povezavo na članek Borisa Vezjaka o Trojnem videzu demokracije medijev v Sloveniji, kjer se je, kot pravi avtor, medije prevzemalo skozi produkcijo videza, da so nedemokratični in se zdaj zanje trdi, da končno so pluralni in demokratični. Članek je dostopen na Index prohibitorum tukaj. Dva poudarka: 

»Trojna logika videza se je zdaj končno sestavila v celoto: najprej so se vladajoči trudili ustvariti lažen vtis glede opisa in percepcije stanja, nato pa so po šamanistično ponudili zdravilno recepturo, ki naj to stanje pozdravi. Ampak tako kot je evidentno, da namišljenega bolnika ne morete ozdraviti s »pravimi« zdravili, ker pač ni bolezni, se tudi s slovenskimi mediji receptura ne more izteči. V končnem koraku se mora ustvarjati vtis, da smo dobili prave in poštene medije. Trojna produkcija videza, še-ne-demokratičnosti, zdravila (zakonodaja, lastniške in kadrovske menjave, tehnike discipliniranja in cenzure) ter že-demokratičnosti, je bizarna, ker je tako zelo razkošna in hkrati arogantno ponosna. In ker je njena igra odvisna od igralcev, ti pa so večinoma novinarji in uredniki, je uspešnost teatra v pretežni meri odvisna od njih.« 

»Negovanje videza je sicer težko opravilo. Kozmetične naloge so nase prevzeli številni. Najbolj osupljivo tisti, ki so v Inštitutu za razvojne in strateške analize (IRSA) prejšnje leto dokazovali, da so mediji do oblasti kritični. Takrat so zapisali: »Glede na omenjene rezultate je precej očitno, da mediji niso prevladujoče provladni. Prav tako opisani rezultati ne ponujajo niti najmanjših indicev v prid tezi, da bi mediji v zadnjem času (zaradi domnevnih pritiskov ali drugih razlogov) postali provladni.« Avtorji študije, dr. Frane Adam, dr. Matej Makarovič in dr. Matevž Tomšič, nekateri med njimi sveže pečeni komentatorji v istih medijih, nam danes dolgujejo kakšno pojasnilo ali novo študijo, predvsem pa bi si želeli, da komentirajo poročila EFJ, State Departmenta in ugotovitve mnogih novinarjev z omenjene okrogle mize ali širše.»