Objavljamo zaključek članka o (m)učnih urah novinarske avtonomije izpod peresa predsednika Sindikata novinarjev Slovenije Iztoka Jurančiča. Članek je v celoti dostopen na tem naslovu spletne strani Index prohibitorum:
»Če bodo arheologi odkrili slovenski zakon o medijih, bodo lahko sklepali, da so nekoč v okolici Ljubljane živeli nekakšni svetilniki avtonomije izražanja, katerim svoboda izražanja ni bila samo plemenita vrednota, ampak tudi zapoved. Po odkritju disciplinskega dekreta Dela d.d., pa, recimo, še Programskih standardov RTVS in cenzorskih navodil generalnega direktorja za zaščito publike, bodo arheologi lahko pomodrovali, da so bili to časi diktature svobode izražanja, ki so diskriminirali novinarje. Na koncu pa jim bo jasno, da je bilo zaradi distorzij v »pravni državi« (enkrat v pretekli prihodnosti, ko je bila ta uzakonjena) nujno derogirati medijski regulacijski in samoregulacijski balast javnega interesa, ki je diskriminiral novinarja in, dosledno temu, črtati pravico svobode izražanja iz ustave.«
2 Komentarjev
Med temi perlami, ki jih omenja Jurančič, bi kazalo omeniti še blokado Guštijevega bloga, ki je edinstveni primer v svetu.
Guštijev primer ni edinstven na svetu, lahko pa to rečemo cenzuro pisateljice Brede Smolnikar, ki je po absurdistanski sodbi sodišča odškodninsko odgovorna za vsako knjigo, ki se bo kdajkoli pojavila v kateri knjigarni ali knjižnici, čeprav brez njene vednosti.
Guštiju seveda želimo, da sodišče povaljani Ani ne bo pritrdilo.
Pusti komentar