Medijski watch dog

Pod skoraj takšnim naslovom objavlja včerajšnji Večer uravnotežen pogled na stanje novinarske resnice iztekajočega se leta. Izbor je sproščen: Rajko Gerič, v. d. odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija, Tomaž Ranc, odgovorni urednik Večera, Tanja Lesničar Pučko, kolumnistka Dnevnika in Peter Jančič, odgovorni urednik Dela. Drugi povabljenci se menda niso odzvali. Celoten članek je tukaj, mi pa objavljamo najbolj delikatne misli.

1. Jančič o tem, da cenzura pomeni le državni poseg v medije in nič drugega, torej je pri nas seveda ni (je mogoče, da nekdo potrebuje takšno z novinarskimi kodeksi skregano oženje definicije?): 

»Termin cenzura v polemikah med medijih in znotraj medijev uporabljamo na tabloiden način. Cenzura označuje poseg državne oblasti v objavljene vsebine. Vsi, ki v zadnjem času to besedo zlorabljajo za zmerjanja in ideološke diskvalifikacije, bi morali v Izrael, da se poučijo, kako to gre.« 

2. Jančič znova o zmoti tega, da kvaliteto nekega medija diktira prodaja in trg, kar je seveda eklatantno nevzdržna trditev: 

»O tem, kdo je delo opravil bolje, odločajo bralci pri kioskih.« 

3. Jančič o tem, da preveč avtonomije posameznikov naravnost škoduje in o teoriji zarote, ki naj opraviči obtožbe o krnitvi avtonomije (teza: v resnici so vsega krivi slabi novinarji, ki blatijo urednike): 

»Slabo organizirana uredništva, brez vodenja in s preveč avtonomije posameznikov, so lahko tarča zlorab. Za večino prepirov in namigovanj, da je avtonomija v zadnjem času okrnjena, se skriva slabo opravljeno delo urednikov ali novinarjev, deloma pa so posledica notranjih spopadov za položaje in vpliv v medijskih hišah.«

4. Gerič o tem, da so komentarji in uvodniki odveč in nimajo veliko skupnega s pravim novinarstvom (misel je preprosto neverjetna):

»Nič nimam proti komentarjem, pamfletom in uvodnikom, vsi ti so legitimni del vsakega medija in novinarskega razmišljanja, vendar pa nimajo veliko skupnega s pravim novinarstvom. To namreč temelji na preverjanju dejstev, informacij, različnih virih in pogledih, novinarskih raziskavah in iskanju potrditev za vsebine novinarskih besedil.«

5. Gerič o strašni teži odgovornosti urednikov in tem, da ti plačajo s svojo glavo, če jim ne uspe (je Piramida dober primer za to, da to ne drži?)  in menda nedotakljivosti pravih novinarjev oziroma urednikov (s čigave strani bodo izgubili mandat? S strani lastnikov? Zakaj bi ti bili strokovno merodajni in določali, kdo so zares »pravi novinarji«?):

»In kdo je tisti, ki o teh stvareh odloča? Zadeva je jasna, o tem lahko odločajo uredniki oziroma odgovorni urednik. Ti so v nasprotju z novinarji dobili mandat, da izberejo takšno novinarsko ekipo, s katero bodo po njihovem mnenju naredili najboljše. Če jim ne uspe, bodo ta mandat izgubili, pravi novinarji pa bodo ostali…«