Medijski watch dog

»Društvo novinarjev, ki ga vodi nekdanji novinar Dela in sedanji urednik Mladine Gregor Repovž, je v Ankaranu pripravilo žar, na katerem so me nameravali speči in z menoj vred nekoliko časopis, ki ga berete.« 

S temi besedami začenja današnja kolumna odgovornega urednika Dela, gospod Petra Jančiča (Delo, 18. 11. 2006). Pritožuje se nad pastjo, v katero so ga menda zvlekli v Društvu novinarjev Slovenije. Njegova percepcija ultimativne ogroženosti izhaja iz dejstva, da je DNS priredilo javno razpravo o uredniški avtonomiji in pritiskih na novinarje, kjer se je razvila »brutalno neposrednost«. Kot se pritožuje Jančič in pri tem napade predsednika DNS Gregorja Repovža, je bila »predvidena razprava skupine ljudi, v kateri ni bilo niti enega, ki bi na ostre očitke lahko kar koli odgovoril.« 

Kdo natančno bi moral sedeti tam, ni jasno; na očitke sta se večinoma morala braniti on kot odgovorni urednik Dela in Rajko Gerič kot v.d. urednik informativnega programa na RTV; glej še poročilo z dogodka.

Jančič je uspel v drugem koraku ponujenih protiargumentov zanikati samega sebe. Kot pravi v kolumni, takšna razprava koristi konkurentom na trgu (kaj je potemtakem tu zares problem in zakaj bi nas to moralo zanimati?) in kot je povedal včeraj, ugledu društva DNS in sindikata. Argumenta »Ne počnite tega, ker si škodite« in »Ne počnite tega, ker mi poslovno škodite«, sta mizerna. 

Hkrati svetuje, da se ogroženi novinarji obrnejo na Novinarsko častno razsodišče. Kot smo preverili, sta člana NČR sam Jančič in npr. tudi Jože Možina, direktor TV Slovenija. Večinoma je tekla beseda o stanju na Delu in RTV hiši. Kako naj novinarji, ki se pritožujejo nad uredniškimi posegi, iščejo novinarsko pravico pri institutu, v katerem sedijo taisti uredniki in njihovi šefi? Kako je mogoče, da so člani NČR odgovorni uredniki in direktorji medijskih hiš?