Medijski watch dog

Objavljamo protestno pismo sodelavcev monitoringa RTV Slovenija po sprejetju novega zakona RTVS uredniku Rajku Geriču zaradi nepopolnega prikaza poročila s tiskovne konference Mirovnega inštituta dne 27. novembra 2006. 

Spoštovani gospod Rajko Gerič,

s tem dopisom se želimo pritožiti, ker je bil v oddaji Odmevi 27. novembra letos prikazan prispevek, ki v ključni točki izpušča navedbe, kot smo jih podali na novinarski konferenci Mirovnega inštituta, v okviru katerega skupina raziskovalcev spremlja delovanje RTV Slovenija po uvedbi novega zakona o RTVS. V izjemno kratki predstavitvi brez glasovne podlage so bili gledalci RTV Slovenija zavedeni z izbranim poudarkom iz dogodka, tj. novinarske konference, češ da bistvenih sprememb pri komentiranju in poročanju ni zaznati, s čimer je bila gledalcem posredovana nepopolna, enostranska in do RTV Slovenija prijazna informacija.

Dogodek, o katerem ste poročali, je postregel z drugačnimi podatki, na novinarski konferenci pa ni bilo nobenega novinarja iz RTV Slovenija, ne iz televizije in ne iz radia, temveč le snemalec, pa še on le del časa.

Tako gledalci niso imeli možnosti izvedeti, da smo pri spremljanju RTVS našteli indice o tem, da vodstvo, programski svet in uredniki nekatere programske vsebine poskušajo ideologizirati. Navedli smo primere sporne zahteve po državnotvornosti novinarjev, protislovne izjave o programski širitvi verskih vsebin, uvajanju posebnih kriterijev o tem, kaj da velja za »dober humor«, zahtevo o tem, da se totalitarnih vsebin ne sme prikazovati na dopadljiv način (brez pojasnila, kdo sploh ima takšno željo in tendenco), govorili smo o nepravilnosti obravnave kandidatov v času lokalnih volitev in o tem, da je oddaja Piramida sponzorirana, čeprav kot informativna oddaja po 55. členu zakona o medijih ne bi smela biti. Na novinarski konferenci smo izpostavili problem uresničevanja določb o neodvisnosti novinarjev in pravice do izrekanja mnenj uredništva pred imenovanjem in razreštvijo odgovornih urednikov, ter sporne razloge, ki so privedli do »suspenza« novinarke Vide Petrovčič. Izpostavili smo tudi problem udeležbe članov programskega sveta v volilni kampanji ter spodbujanja vključevanja vsebin in predstavnikov slovenskih manjšin v zamejstvu v programe in organe RTV Slovenija, ki ga ne spremlja enako angažiran pristop k vključevanju romske ali manjšin iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, četudi slednji prispevajo velik delež prihodkov iz RTV prispevka. Opozorili smo tudi na to, da naknadno glasovanje članov nadzornega sveta po pošti, ki ga uvaja novi statut,  lahko omogoča prikrit politični pritisk na odločitev posameznega člana, ki na seji ni bil prisoten.

Menimo, da je takšen uredniški pristop Televizije Slovenija, ki nepopolno predstavi ugotovitve drugega poročila o spremljanju RTV Slovenija po sprejetju novega zakona, profesionalno sporen. Pravice do objave popravka z navajanjem drugih dejstev, s katerimi bi bistveno dopolnili objavljeno informacijo, kot to omogoča zakon o medijih, ne bomo uveljavljali, ker ne želimo, da bi vztrajanje pri objavi popravka razumeli kot sredstvo pritiska, želimo pa si, da se tovrstna uredniška politika glede uvrščanja in prikazovanja informacij in dogodkov, ki so kritični do delovanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona ne bi izkazala kot načrtna. 

Sodelavci spremljanja RTV Slovenija po sprejetju novega zakona RTVS: Brankica Petković, Boris Vezjak, Sandra B. Hrvatin, Špela Stare, Janez Aljančič 

Včerajšnja oddaja Piramida z gosti Zmagom Jelinčičem, Tino Gorenjak in Zoranom Grmom je pomenila odkrito provokacijo ali vsaj nepremišljeno gesto njenih snovalcev.  Uredniki oddaje so se – morebiti ne na svojo željo - odločili, da v studio kot publiko povabijo družino Strojan, s čimer so omogočili njeno soočenje s poslancem Zmagom Jelinčičem. Tako ravnanje je sporno, ker so uredniki poznali njegova stališča do romske problematike in so lahko pričakovali zaplete in razplet oddaje. Ti so bili predvidljivi. Voditeljica Jelinčiča ni uspela ukrotiti v poslančevih poskusih, da oddajo izkoristi za širjenje nestrpnosti do Romov, tudi v prispevkih, ki s to temo niso bili povezani. Oddaja je s tem izzvenela v še en pogrom in prispevala k oblikovanju javnega mnenja, ki Rome stigmatizira. Rezultat glasovanja je to potrdil: z 72 odstotki glasov je Jelinčič gladko zmagal.  

Spomnimo na še eno kršitev skozi dejstvo, da je oddaja Piramida uvrščena v informativni program. Zakon o medijih, Evropska konvencija o čezmejni televiziji in Evropska direktiva o čezmejni televiziji prepovedujejo sponzoriranje poročil in informativnih oddaj. Zakon o medijih v 55. členu, 1 odstavek, pravi naslednje: »Poročilla in aktualno-informativne programske vsebine ne smejo biti sponzorirane. Druge informativne programske vsebine v medijih se lahko sponzorirajo le v primerih, določenih z zakonom, ki ureja volilno kampanjo.«

Nekateri mediji, npr. spletno Delo, Siol in Dnevnik, so povzeli odgovor novinarke Vide Petrovčič ministru Bajuku, ki ga je novinarka poslala v objavo v Delo in nas zaprosila, da ga objavimo tudi na Medijskem watch dogu. Vestički so priključili še odgovor Petrovčičeve vodstvu RTV Slovenija, ki ga je sama poslala nekaterim medijem, vendar le fragmentarno. Na željo novinarke objavljamo celotno pismo spodaj. 

ODGOVOR VIDE PETROVČIČ NA JAVNE OCENE VODSTVA RTV SLOVENIJA O NJENEM DELU 

Spoštovani!

Novinarski kolegi so me obvestili, da je Služba za stike z javnostjo RTV Slovenija 17. novembra, 2006 poslala vsem medijem za objavo nepodpisano izjavo za javnost z naslovom »Odgovor vodstva RTV Slovenija na politični pritisk Liberalne akademije«.

Ker vsebuje zapis, ki ga sama uradno sicer nisem prejela, oceno mojega dela in mene osebno, me novinarski kolegi sprašujejo za komentar tega zapisa. Zato sem se odločila, da ga napišem in tudi sama pošljem medijem. 

S takimi ocenami svojega dela, kot so zapisane v tem odgovoru vodstva, nisem bila do zdaj nikoli seznanjena. Ocene so neresnične, se ne nanašajo na konkretne izdelke in dogodke, so popolnoma izmišljene in služijo zgolj iskanju razlogov za nazaj za moj poklicni suspenz, ki je nastal na podlagi političnih pritiskov. Zato te ocene kot tudi ukrep suspenza v celoti zavračam. 

O mojem delu največ govorijo moji izdelki. Naj omenim samo tiste od konca leta 2005 do oktobra 2006. V tem času sem pripravila nekaj odmevnejših prispevkov za TV Dnevnik in Odmeve, za katere so me izrecno pohvaliti tudi omenjeni uredniki. Tako sem prva v Sloveniji, že na božični večer, 24. 12. 2005, en dan po tragediji v diskoteki Lipa, pridobila intervju z nekdanjim glavnim tržnim inšpektorjem Romanom Kladoškom in prva objavila, da diskoteka Lipa ni imela uporabnega dovoljenja za celotno površino svojih poslovnih prostorov.  11. 5. 2006 sem v TV dnevniku in v Odmevih prva v Sloveniji objavila ekskluzivni intervju s predsednikom uprave belgijske banke KBC Andrejem Bergnom, ki je bil posnet na letališču Brnik, in je bil pripravljen zaradi časovne stiske v izrednih razmerah. Intervju je v celoti zanikal izjave finančnega ministra o tem, zakaj in kako se banka KBC umika iz NLB. V tem času, torej od januarja do oktobra 2006 sem pripravila deset oddaj Pod žarometom,  dvanajst oddaj Polnočni klub, štiri oddaje Izzivi, štiri oddaje Utrip in tri oddaje Omizje, kar znese skupaj osemindvajset ur programa. 

Da bi bila z mojim delom povzročena programska škoda, da so moji izdelki neprofesionalni in pripravljeni brez truda ter zavzetosti, da sem pri svojem delu storila vrsto napak in tako škodovala kredibilnosti in ugledu javne RTV, ter da sem izvor ponavljajočih se problemov, vse to slišim prvič. Prav tako, kot do zdaj še vedno, kljub večkrat poudarjeni avtonomnosti uredniške politike, nisem slišala nobene ocene o tem, ali je pomenil sporni popravek finančnega ministra dr. Andreja Bajuka v mojem neposrednem javljanju v TV dnevniku, 3. oktobra 2006, zlorabo zakonsko dovoljenega medijskega popravka. Kdo je ta popravek odobril in ali bo odgovorni urednik zanj odgovarjal, kot to predvideva zakon? Kakšna so sploh pravila za umestitev popravkov v program RTV Slovenija, še posebej pri javljanjih v živo? Brez odgovorov na ta pomembna vprašanja, je lahko vsaka uredniška sankcija razumljena kot politična, popravek pa lahko tudi v prihodnje služi za medijsko cenzuro in odstranitev politično nekorektnih novinarjev.

Vida Petrovčič, novinarka  

Poročali smo že, da je novinarka Vida Petrovčič bila politično suspendirana in da je po njenih besedah minister dr. Andrej Bajuk pred pričami napovedal, da jo bo »uničil«. Več tukaj. 

Po včerajšnjem intervjuju z Bajukom za sobotno prilogo Dela  (25. 11. 2006) je Petrovčičeva snovalcem bloga Medijski watch dog poslala svoj odgovor, poslan časopisu, z željo po objavi. Kot prvi ga objavljamo na tem mestu: 

Spoštovani! 

V časniku Delo, Sobotna priloga, 25. novembra, 2006, ste objavili pogovor s finančnim ministrom dr. Andrejem Bajukom. V enem od vprašanj in odgovorov govorite tudi o meni, zato vas prosim, da objavite tudi ta moj odgovor na ta del vašega zapisa. Na vprašanje novinarke: ali je dr. Andrej Bajuk »napovedal vojno« kolegici z nacionalne televizije Vidi Petrovčič, finančni minister odgovarja, da ni nikakršne vojne napovedal nikomur in da ni zahteval moje odstranitve iz informativnega programa nacionalne televizije. Ker seveda ne gre pričakovati, da bi katerikoli politik javno priznal tak pritisk na medij, obstajajo priče. In tudi v tem primeru je tako. Toda javno dejstvo je, da ne smem več pokrivati javnih financ, kar sem počela v informativnem programu TV Slovenija devetnajst let, odkar sem v Oddaji Utrip opozorila na način, kako je bil ministrov popravek predstavljen nenapovedano v mojem javljanju v živo o povsem drugi temi. Ker prek medija, kjer sem zaposlena, ne smem več spraševati finančnega ministra, mu javno zastavljam vprašanja, ki so se v dosedanji polemiki o tej zadevi nekako izgubila: »Zakaj ste se, gospod finančni minister dr. Andrej Bajuk, odločili za tak način nenapovedanega popravka v mojem javljanju v živo, ki se je dotikalo popolnoma druge teme? Kdo Vam je to svetoval, kdo Vam je to odobril?«  Za odgovore se Vam že naprej zahvaljujem. Prepričana sem, da jih boste posredovali javnosti, tudi zato, ker se potegujete za prestižno nagrado: Evropejec leta. 

Vida Petrovčič

Dnevnik poroča o poskusu cenzure v časopisni hiši Večer. Po izjavi Vide Petrovčič o njenem primeru suspenza ni smel poročati Večerov novinar. Več tukaj.  

Spomnimo, da je na očitke o političnem suspenzu Petrovčičeve spisala izjavo Liberalna akademija. Odzvalo se je vodstvo RTV, in sicer 17. novembra, vendar ta izjava vodstva RTV ni podpisana in je anonimna. Drugo zanimivo dejstvo je, da ta izjava ni prišla v javnost, o njej recimo Dnevnik poroča šele danes. Tudi vsebinsko misteriozno pisanje si lahko ogledate tukaj. 

Spomnimo, da te dni očitno vpričo blokade silno neobveščeni mediji ugibajo tudi o odhodu oziroma odpoklicu urednika oddaje TLP Bojana Krajnca. Tukaj. 

Kot kaže, so medijske prezentacije »slovenske zgodbe o Romih« deležne diskreditacij z najvišjih političnih vrhov. Premier Janša je včeraj izjavil, da članke v tujih časnikih pišejo slovenski novinarji.  

»Kar nekaj poročevalcev ali dopisnikov tujih tiskovnih agencij je hkrati novinarjev slovenskih medijev,« pravi Janša tukaj. 

Zunanji minister Dimitrij Rupel je za včerajšnje Odmeve potrdil navedeno tezo: negativne izjave v tuje medije pošiljajo slovenski novinarji. Več tukaj. 

Demonizacija slovenskih novinarjev se torej nadaljuje, to pot v perspektivi reševanja mednarodnega ugleda Slovenije. Ne premier ne minister nista navedla dokazov za svoje trditve.

»Društvo novinarjev, ki ga vodi nekdanji novinar Dela in sedanji urednik Mladine Gregor Repovž, je v Ankaranu pripravilo žar, na katerem so me nameravali speči in z menoj vred nekoliko časopis, ki ga berete.« 

S temi besedami začenja današnja kolumna odgovornega urednika Dela, gospod Petra Jančiča (Delo, 18. 11. 2006). Pritožuje se nad pastjo, v katero so ga menda zvlekli v Društvu novinarjev Slovenije. Njegova percepcija ultimativne ogroženosti izhaja iz dejstva, da je DNS priredilo javno razpravo o uredniški avtonomiji in pritiskih na novinarje, kjer se je razvila »brutalno neposrednost«. Kot se pritožuje Jančič in pri tem napade predsednika DNS Gregorja Repovža, je bila »predvidena razprava skupine ljudi, v kateri ni bilo niti enega, ki bi na ostre očitke lahko kar koli odgovoril.« 

Kdo natančno bi moral sedeti tam, ni jasno; na očitke sta se večinoma morala braniti on kot odgovorni urednik Dela in Rajko Gerič kot v.d. urednik informativnega programa na RTV; glej še poročilo z dogodka.

Jančič je uspel v drugem koraku ponujenih protiargumentov zanikati samega sebe. Kot pravi v kolumni, takšna razprava koristi konkurentom na trgu (kaj je potemtakem tu zares problem in zakaj bi nas to moralo zanimati?) in kot je povedal včeraj, ugledu društva DNS in sindikata. Argumenta »Ne počnite tega, ker si škodite« in »Ne počnite tega, ker mi poslovno škodite«, sta mizerna. 

Hkrati svetuje, da se ogroženi novinarji obrnejo na Novinarsko častno razsodišče. Kot smo preverili, sta člana NČR sam Jančič in npr. tudi Jože Možina, direktor TV Slovenija. Večinoma je tekla beseda o stanju na Delu in RTV hiši. Kako naj novinarji, ki se pritožujejo nad uredniškimi posegi, iščejo novinarsko pravico pri institutu, v katerem sedijo taisti uredniki in njihovi šefi? Kako je mogoče, da so člani NČR odgovorni uredniki in direktorji medijskih hiš? 

Po naših pridobljenih podatkih je minister Andrej Bajuk v torek, 3. oktobra 2006 po snemanju v Državnem zboru novinarki Vidi Petrovčič napovedal, da jo bo uničil: 

»Po kasnejšem pripovedovanju snemalca Tomažiča, čigar soproga je kot članica NSi zaposlena pri ministru za delo kot sekretarka, se je minister Bajuk vrnil k ekipi, konkretno k Tomažiču, ki ga osebno pozna, in dejal, da bo Vido Petrovčič uničil, in: če želi Vida Petrovčič z njim vojno, da jo bo tudi dobila. O tej izjavi ministra je snemalec Tomažič povedal tudi novinarki Mojci Pašek.« 

Citat je iz zapisa, ki ga je Petrovčičeva naslovila na sindikalnega predstavnika novinarjev. Spomnimo, da je doslej veljalo, da je bil razlog za suspenz novinarke njen prispevek v Utripu 7. oktobra. Kot vse kaže, je bila oddaja le povod za politično narekovan suspenz. 

O primeru Petrovčič smo na tem blogu že poročali tukaj in tukaj in tukaj.

Na današnjem shodu na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so predstavili izjavo »Za Janšo smo vsi cigani«,  se je po podatkih portala RTV SLO zbralo 1000 ljudi. Podatek je tukaj. Ista RTV je v oddaji Odmevi danes poročala, da se jih je zbralo nekaj sto. Res le malenkostna razlika v oceni? Isto dilemo, nekaj sto ali tisoč, vendar hkrati, nam ponuja jutrišnje Delo.

Včerajšnjega članka na prvi (spletni) strani New York Timesa tukaj, ki ga je pod naslovom »Preganjanje Romov v nasprotju s podobo Slovenije« kritično spisal Nicholas Wood, ni povzel skoraj noben slovenski medij.

Delna izjema je portal 24ur.com. Očitno članek uglednega časopisa krni prizadevanja slovenske vlade. Bralce prosimo za popravke, če ste zasledili kakšno poročilo.

Mediji so se v velikem loku izognili obsodbi političnega suspenza novinarke Vide Petrovčič, ki so ga spisali v Liberalni akademiji. V poročilu za javnost pravijo: »Neutemeljena in nepojasnjena prepoved opravljanja dela novinarki je hud poseg v svobodo in neodvisnost medijev, v tem primeru celo javnega, saj je očitno posledica novinarkine kritike ministra.« 

Celotna izjava je tukaj. Jasna politična cenzura novinarke je za medije španska vas! Zasledili nismo nobenega poročila, z izjemo Siola. Pri nas je vse v najlepšem redu. O primeru Petrovčič smo na tem blogu že poročali tukaj in tukaj. 

V zadnji mariborski številki brezplačnika žurnal  (10. 11. 2006) njegov odgovorni urednik Dejan Steinbuch komentira uredniško politiko svojega časopisa. Opiše ga kot nelahkotnega, nerumenega in intelektualno zahtevnega: 

»Ne verjamem javnomnenjskim raziskavam, po katerih naj bi si bralci želeli lahkotne, rumeno obarvane in intelektualno nezahtevne vsebine. Verjetno so nekateri od žurnala pričakovali, da bo takšen. Pa ni, ker njegovi ustvarjalci nismo takšne vrste ljudje.« 

Steinbuchove besede iz uvodnika so zanimive, ker so tako zelo drugačne od splošnega mnenja in vsebine časopisa. Naj jim verjamemo in s čim naj podkrepimo takšno mispercepcijo? Mogoče kar z naslednjim stavkom, ki nam ponuja evidenco o vrednosti besed: 

»To, kar počnemo, počnemo s strastjo in prepričanjem v svoj lastni prav. Smo politično korektni, ohranjamo kulturni nivo in ne obračunavamo z novinarskimi kolegi.« 

Članek je tukaj. Če je Steinbuchov komentar na drugi strani žurnala, se evidenca skriva na prvi: glavna in največja fotografija naslovnice je rezervirana za dr. Gregorja Pivca. Spomnimo, da je na glavni in največji fotografiji naslovnice prejšnje številke (3. 11. 2006) nihče drug kot  - dr. Gregor Pivec. Toliko o kredibilnosti urednika in politični korektnosti. 

V soju županske kampanje je premier Janez Janša včeraj izrekel kritiko na račun »nacionalnih medijev«. Ob obisku Tržiča je podprl kontroverznega kandidata Pavleta Ruparja iz svoje stranke in v pogovoru za radio Gorenc dodal:

»Pavletu se godi krivica. Nacionalni mediji iz Tržiča poročajo pristransko.« 

Več tukaj. Katere je imel v mislih in ali je kritiziral predvsem »nacionalko«, RTV hišo, ni povedal. Spomnimo, da »Odbor za deblokado medijev in napredek Tržiča« Ruparju očita dolgoletno uzurpacijo medijev, predvsem radia Gorenc. Glede na številne afere, v katere je vpleten Rupar, nazadnje v javno napoved obračuna z novinarjem, ni jasno, kako bi se o tem moralo poročati in ali je pristranskost že to, da se o njih poroča, pa se ne bi smelo.

Poslanec LDS in v prvem krogu izpadli kandidat za mariborskega župana Milan Petek razume razloge za po njegovem doslej še nevideno nekorektno volilno kampanjo v Mariboru tudi v »berluskonizaciji medijev«. Po njegovem se ta dogaja, ker »se lastniki, direktorji ali uredniki medijev pridružujejo županskemu kandidatu Gregorju Pivcu, v pričakovanju ustreznih nagrad.« 

Petek omenja tri medijske hiše: Net TV Stojana Auerja, RTS Janeza Ujčiča in Radio City Miša Hölbla, ki je »steber negativne kampanje«. Poslanec LDS še meni, da v Pivčevem volilnem štabu ravnajo enako kakor vladni stranki SDS in NSi na državni ravni – podrejajo si medije. Več tukaj. 

Po nekaterih podatkih, recimo tukaj, naj bi Radio City bil deležen visokega finančnega nakazila za svojo oddajo Županometer, kjer naj bi zrežirano zmagoval kandidat dr. Gregor Pivec. Podatke so vpleteni sicer zanikali.

Po poročanju Financ je tržiški kandidat za župana in aktualni župan Pavel Rupar pred nekaj tedni v javnem govoru grozil s fizičnim obračunom novinarju Financ Novici Mihajloviću, če se prikaže v mestu Tržič. Rupar je izjavil naslednje: 

»Tistega pa, ki je govoril o kavbojskem ljudstvu v Tržiču, ki je govoril o ljudeh, ki se pretepamo, ki je protagonist bivše vlade in se gre novinarja, naj najprej sezuje pekove čevlje in pride v Tržič, če si upa. In naj pred mano ponovi besede, ki jih je izrekel. In videl bo, kako moja pest užge po gobcu.« 

Video posnetek izjave je dostopen z linka Financ oziroma na blogu Jonasa Žnidaršiča. Presenetljivo do tega trenutka (7. 11. 2006 ob 18. uri ) nismo zasledili večjih medijskih odzivov na omenjeno informacijo in še manj tistih med novinarskimi cehovskimi organizacijami.

V oddaji Trenja 2. novembra si je voditelj Uroš Slak privoščil naslednjo diskreditacijo varuha človekovih pravic, g. Matjaža Hanžka: 

»Gospod Hanžek je bil danes med oddajo omenjen že kar nekajkrat. Naj samo povem, da smo ga v oddajo povabili, da pa je dejal, da je na dopustu. Pa me takole zanima gospod Zver, gospod Hanžek v teh dneh uporablja težke in krepke besede, da je konec pravne države, da gre za nedopustno ravnanje z Romi, da vlada ravna nezakonito. Pa me zdaj zanima, kako vi temu odgovarjate, kako gledate na to, da kljub tem težkim besedam, kljub temu, da se Varuh človekovih pravic oglaša vsak dan, da bi vam to prišel povedat v studio kot predstavniku vlade, kot človeku, ki ima v rokah vse te stvari, mu je dopust bolj pomemben od teh težkih besed?«

Kot vidimo, je Slak apriori obsodil Hanžka izmikanja prihodu v oddajo. S tem je prejudiciral in javno izrekel kritiko upravičenosti razloga, zakaj varuha ni v studio in jo zavil v vrednostno sodbo: bolj pomembno mu je biti na dopustu kot pri nas pojasnjevati svoje besede. 

Voditelj je storil še eno nedopustno napako: ne le, da je diskreditiral Hanžka in podvomil v dve njegovi pravici (da je na dopustu in da pač ne pride v studio), ampak je glavnega antagonista, ministra Zvera, retorično izzval, da se mu v takšnem diskreditacijskem prejudicu pridruži in pove kaj na račun svojega »političnega« nasprotnika.

V današnji sobotni prilogi Dela (4. 11. 2006) je intervjuvan direktor TV Slovenija Jože Možina. Tu sta vprašanje novinarja in pojasnilo direktorja, zakaj novinarka Vida Petrovčič ni več vidna v prispevkih televizije: 

»Kaj se je zgodilo z Vido Petrovčič? Zakaj in kam ste jo premestili?  Mislim, da ni premeščena iz informativnega programa. Z urednikom [Rajkom Geričem] sicer o tem nisem govoril. Kaj se je z njo zgodilo, vam bo mogoče bolj jasno, če si boste ogledali Utrip izpred treh tednov.« 

Odgovor je nedopusten iz treh razlogov: (a) slabe informiranosti ali ignorance direktorja, ki je lahko zaigrana, (b) odsotnosti pojasnila, ki ga dolguje javnosti in (c) »šikaniranja« novinarke. Pojasnimo tretje. Reči, da si moramo pogledati oddajo X, v kateri je menda novinarka »grešila«, pomeni tiho pristati na tezo, da je njen suspenz upravičen. Pomeni pokazati na »corpus delicti« in tega razumeti kot takšnega. Če vas sodnik kot tožilca vpraša, ali je storilec zagrešil kaznivo dejanje, s prstom nonšalantno ne kažete na krvav nož, temveč poskušate dokazati, da ga je storilec res uporabil in da so na njem prstni odtisi. Odsotnost te vrste razlage pomeni, da obtožujete na pamet. 

Direktor TV Slovenija je, če ne bo navedel razlogov, šikaniral lastno novinarko.

V današnjem prispevku »LDS Simonitiju očita objestnost« je pisec vestičke na portalu RTV SLO storil nekaj hudih novinarskih napak. Poročilo bi moralo vsebovati informacijo o današnji tiskovni konferenci LDS, na kateri so predstavniki te stranke odgovorili na odgovore ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki jih je spisal na vloženo interpelacijo. 

Celotno za nas pristransko poročilo je tukaj. Našteli smo tri pristranske poteze. Zavajajoč je že podnaslov vestičke, ki ima naslov »Minister se ne strinja«. Ker minister še ni podal svojega komentarja na tiskovno konferenco, je ta podnaslov v celoti izmišljen in referira na prejšnji dogodek (odgovor na interpelacijo). Avtor prispevka torej anticipira, kaj bo Simoniti storil, oziroma poroča povsem napačno. Ob tem enako dvoumno akcentuira že v drugem stavku: »Minister očitke LDS-a zanika«.

V novici se navaja, citiramo: »Minister Simoniti bo obširneje na očitke iz interpelacije odgovoril v državnem zboru, pisni odgovor pa je dosegljiv na spletnih straneh ministrstva.«  Dodana je povezava na ministrovo besedilo odgovora na interpelacijo, ki ga pisec vestičke ponuja v ponovno branje, čeprav bi moral poročati o današnjem dogodku. Razen tega nikjer ne dodaja povezave do besedila interpelacije, zaradi česar ni jasno, zakaj bi se bralec moral seznanjati prav s Simonitijevimi stališči in ne stališči opozicije. 

Na robu sprejemljivega je tudi podpis pod fotografijo, ki se glasi: »So ministrovi odgovori res pristranski in objestni?« Novinar bi moral poročati, da se to očita, ne pa se spraševati, če je to res. Spraševanje o tem, ali so njegovi odgovori takšni, ni bilo predmet spraševanja na dogodku, o katerem poroča, zato lahko pomeni le relativizacijo stališča in podajanje subjektivnega komentarja. 

Poročevalec je dogodek podal zavajajoče, pristransko in subjektivno, očitno obrambno in zaščitniško do ministra. Za primerjavo navedimo manj oziroma nesporen primer poročila na portalu časopisa Delo tukaj.

Ta zapis se navezuje na prejšnjega. Objavljamo povezavi do dveh cenzuriranih, tj. po naših zbranih podatkih v vseh slovenskih tiskanih medijih povsem prezrtih in neobjavljenih zapisov o romski problematiki. Prvega je spisala lezbična sekcija ŠKUC LL, ki ostro nasprotuje ukrepom slovenske vlade v zvezi s pregonom skupine dolenjskih Romov. Izjava je tukaj, poudarek iz nje pa: »Sklepamo, da je slovenska vlada pričela s sistematičnim čiščenjem manjšinskih skupin v družbi, ki ji niso po volji. Pogrom proti Romom iz Dečje vasi lahko razumemo zgolj kot nadaljevanje slovenske kristalne noči, ki se je začela z izbrisanimi. Nočemo živeti v državi, ki s svojo podporo rasizmu pregreva sovraštvo in najbolj nizkotne nacionalistične strasti!« 

Drugi zapis (že drugi po vrsti) je napisala Liberalna akademija. Izjava je tukaj, poudarek iz nje pa: »Toda, odkar je na oblasti sedanja koalicija, hkrati lahko opažamo, da se dramatično spreminjajo oblike sporov z Romi, sami spori pa eskalirajo tako, da postavljajo pod vprašaj obstoj pravne države. Vzroke za to vidimo predvsem v predvolilni in povolilni retoriki največje vladne stranke, ki del volilnega telesa pridobiva z dejansko politično legalizacijo vzorcev nestrpnih nazorov in ravnanj.«

Naprošamo tudi vse ostale, da nam pošljejo svoje cenzurirane izjave.

Mineva teden dni ambruških zapletov, ki so včeraj doživeli enega izmed vrhuncev v ostrih besedah med uradom predsednika vlade in varuhom človekovih pravic. 

Danes  objavljata intervju z ministrom za šolstvo dr. Milanom Zverom tako Delo kot Večer. Minister v obeh polemizira z nekaterimi civilnodružbenimi skupinami, ki so kritizirale vladno reševanje romske problematike, recimo z Mirovnim inštitutom in Liberalno akademijo, npr. tukaj. Bralci ne morejo vedeti, o čem polemizira. Razlog je enostaven: ne tiskano Delo ne tiskani Večer niti po enem tednu nista objavila NITI ENEGA SAMCATEGA STALIŠČA KATEREKOLI od organizacij, ki so izrazile kritiko na rovaš vladinega ukrepanja, po naših nepopolnih podatkih: Liberalne akademije, Mirovnega inštituta, Amnesty International Slovenije, Civilne iniciative staršev in učiteljev, Lezbične sekcije ŠKUC-LL in številnih romskih društev in posameznikov. 

Pisci teh vrstic pričakujemo demanti, če nam je kaj ušlo in je trditev prehitra!

Na spletnem portalu Dela poročajo o novi knjigi predsednika države in k vestički pridodajajo naslednjo fotografijo: 

Že mogoče, da odgovorni urednik Dela in vlada nimata dobrega mnenja o predsedniku Drnovšku, toda težko bi rekli, da je lestenec za Drnovškom pomembnejši od osebe pod njo.  Kar na fotografiji je. Intendiran smisel  slikovnega sporočila je verjetno takšen: predsednik države z avreolo nad svojo glavo, topo zamišljen, ni iz tega sveta, čeprav je izdal knjigo z naslovom Bistvo sveta. Fotografska manipulacija par excellence; več tule.