Vsesplošni konsenz okoli tega, da je nova oblast dobila vojno z mediji, velja tudi za zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in njegovo pojavljanje v Delu. Izborjeni prostor v njem se največkrat navaja kot eden od indicev, da je Delo prorežimsko. Ruplovo anamneza stanja kot vojne, med drugim tudi zato, ker ga menda v Delu ne želijo objavljati, se je končala, ko so se tam začele pojavljati njegove kolumne. Postalo je jasno, da je vojna dobila zmagovalce.  Je Rupla poslej v Delu preveč? Odgovorni urednik Peter Jančič v odzivu na blog Sproščena Slovenija pojasnjuje, da temu ni tako. Njegov komentar je tukaj, obramba uredniških odločitev pa nekoliko predvidljiva. Prvič, Jančič pravi, da je bil Rupel v prejšnjem Delu ignoriran in da se mu zdaj nekako popravlja krivica. Po domače: ni ga preveč v časopisu zdaj, premalo ga je bilo prej. Drugič, Jančič zatrjuje, da Ruplovo znanje ceni in spoštuje, odtod njegovo povabilo. 

Ne želimo problematizirati ne eno ne drugo, pa bi lahko. Sporno se nam zdi nekaj drugega: če Jančič verjame, da mora biti Delo uravnoteženo, pluralno in mnenjsko nevtralno, zakaj daje predstavniku vlade bistveno več prostora kot komu drugemu? Zakaj namenja sociologu dr. Mateju Makaroviču bistveno več prostora kot kakšnemu drugemu, nedesnemu komentatorju? Saj res, koliko slovenskih politikov leve politične opcije lahko zasledimo na tej peti strani? V kakšnem razmerju so njihovi zapisi s tistimi vladajoče desne opcije ali po strankarskem ključu? 

Predlagamo, da v Delu naredijo statistično analizo in javnosti postrežejo s podatki o lastni uravnoteženosti. Najboljši način, da zavežejo usta svojim kritikom, ki jih vsakodnevna empirija navaja na drugačno mnenje.

 

Zapis je bil objavljen 22.10.2006 ob 18:33 in je shranjen pod Mediji, Politični vplivi in pritiski. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 feedom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.