Medijski watch dog

Borut Mekina, novinar Večera, postavlja na svojem blogu retorično vprašanje glede tega, kako (lahko) oglaševalska pipica po političnem diktatu izčrpava ene in nagrajuje druge: 

»Se zdi komu pomembno, da je tednik Demokracija, ki ga je ustanovil SDS in ima okrog 6000 prodanih izvodov v zadnjih dveh letih podvojil oglaševalske prihodke na 70 milijonov, medtem ko Mladini, ki ima 14 tisoč prodanih izvodov na teden, oglaševanje pada, tako da ne bodo realizirali pogodbe za oglaševanje, visoke verjetno okrog 54 milijonov? Mene pravzaprav to ne briga. V začetku tega leta so tudi vse državne firme (NLB, NKBM, Siol, Mobitel, Telekom, Adria Airways, Petrol, Zavarovalnica Triglav) migrirale k tedaj novoustanovljenemu, v Sloveniji tretjemu zakupniku medijskega prostora, (s katerim ima pogodbo tudi Demokracija). Sicer se lahko vprašam, za kaj bodo te državne firme plačevale neizkušenega zakupnika.« 

Izšla je prva številka Objektiva, nove sobotne priloge Dnevnika z dodanim geslom »Svoboda pisane besede«. V uvodniku z nadnaslovom Subjektiv zapiše odgovorni urednik časopisa nekaj udarnih misli o stanju novinarstva v Sloveniji. Poudarki Mirana Lesjaka so taki:

O SVOBODI IZRAŽANJA MEDIJEV: Zaskrbljeni smo lahko, ker je vedno manj medijev v Sloveniji, ki bi lahko trdili, da je svoboda izražanja njihova temeljna vrednota. 

O NEODVISNOSTI DNEVNIKA: Pri nas ni naših in njihovih in ministri niso glavni uredniki. 

O NEURAVNOTEŽENIH NOVINARJIH: K nam se obrača vedno več »neuravnoteženih« novinarskih kolegov iz drugih slovenskih redakcij z enostavnim vprašanjem: »Ali me potrebujete?« 

O CENZURI: Vemo, da so ti kadrovski pogovori rezultat tega, kar se dogaja v drugih uredništvih: novinarjem prenarejajo njihova besedila, dopisujejo, česar niso napisali, režejo njihove misli, manipulirajo z njihovimi podpisi ali pa jih enostavno postavijo v kot k fikusu, in vse to zato, ker pač hočejo delati profesionalno in ne mislijo kot oblastniki. 

O MENJAVAH UREDNIKOV V MEDIJSKIH HIŠAH: Odšli so ne zato, ker bi slabo delali, ker bi bili njihovi mediji brez bralcev, poslušalcev in gledalcev, ampak zato, ker niso bili po volji oblasti, ker so bili »moralno-politično« neprimerni. 

Mladina poroča tudi o »novih preverjenih kadrih«, ki jih honorarno, navzlic negodovanju nadzornega sveta in vodstva RTV, v svoji hiši še dalje zaposlujejo. Med njimi sta dve redovnici. Kot pravijo v Mladini, gre za kadre, ki so se »kalili v strankarskih oziroma verskih glasilih, kot so Demokracija, Rado Ognjišče ali Radio Vatikan in Ampak.«

Kot poroča tednik Mladina (28. 10. 2006), so v Multimedijskem centru na RTV Slovenija ukinili naročilo Mladine: »Sedaj lahko prebirajo priljubljen tednik premiera in stranke – Demokracija. Še lepše prijeme uporabljajo za droben dvig prodaje Dela – med novimi naročniki prednjačijo prav državna podjetja.« Spomnimo, da so po RTV osnovne naloge MMC centra ustvarjanje vsebin za nove medije, razvijanje multimedijskih aplikacij, interaktivna podpora radijskim in televizijskim oddajam, spremljanje razvoja na multimedijskem področju, v okvir MMC-ja pa sodijo tudi uredništva za teletekst, internetni in in mobilni portal ter uredništvo za podnaslavljanje oddaj za gluhe in naglušne. MMC od maja 2004 pripravlja tudi infokanal ter zabavni in otroški infokanal. 

V izjavi za javnost Liberalne akademije, ki so jo slovenski mediji »en bloc« spregledali oziroma cenzurirali, ena prvih in redkih reakcij civilne družbe in tudi poziv programskemu svetu RTV k previdnosti glede prikazovanja občutljivih družbenih tem: »K ozračju nestrpnosti je verjetno dodatno prispevala po naši oceni neodgovorna in za tako občutljivo problematiko neprimerna obravnava v okviru senzacionalistično obarvane oddaje »Piramida« na bolj državni kot javni televiziji.«

Celoten poziv si lahko preberete tukaj.

Brankica Petković iz Mirovnega inštituta se je naslovila na Rajka Geriča , v.d. odgovornega urednika informativnega  programa TV Slovenija, in dr. Staneta Grando, predsednika Programskega sveta RTV Slovenija,  s svojo pritožbo glede obravnave pripadnikov romske skupnosti v oddaji TV Dnevnik in oddaji Piramida na 1. programu TV Slovenija 25. oktobra 2006. V oddaji TV Dnevnik je v prispevku, ki je obravnaval zborovanje v  kulturnem domu v Ambrusu, novinarka na začetku povedala, da so »domačini opozarjali na več kot desetletni problem - podivjane Rome«. Nato pa so sledile izjave domačinov in tudi policije. Med izjavami pa so bile tudi takšne, ki so Romom grozile s smrtjo, npr. tale:

»Bo pa tamle gor masaker, stoprocentno. Požgem vse. Tukaj pred kamero povem, milijon procentno. Enemu mojemu otroku ali karkoli meni naredijo, gre vse, se ne bomo tukaj pogovarjali, stoprocentno ne.« Glej tukaj. 

Sporna praksa se je po mnenju Petkovićeve ponovila »tudi v oddaji TV Slovenija, ki je sledila Dnevniku in je bila prvič na sporedu. Gre za oddajo Piramida, v kateri je bila prva tema za razpravljalce, čigar razprave z glasnimi odzivi spremlja publika v  studiu, o njih pa glasuje publika pred zasloni - romska skupnost in  dogodek v Ambrusu. Pri tej razpravi se je spet ponovil vzorec in je  zlasti eden od razpravljalcev Rome označeval na žaljiv in  diskriminatoren način.« 

Petkovićeva, ki sicer že mesece opozarja, da vodstvo RTV hiše že dolgo krši določila zakona o RTV in ne zagotavlja romskega programa, zahteva, da »se na tovrstno obravnavo pripadnikov romske skupnosti, razširjanje nestrpnosti do njih in njihovo nevključevanje v razpravo ob  temah, ki zadevajo njihovo življenje in položaj v družbi, odzove uredništvo informativnega programa in tudi programski svet RTV Slovenija z ustreznimi sankcijami, najmanj z opravičilom in pripravo prispevkov in oddaj, ki bi prispevali k obravnavanju tem, povezanih z življenjem romske skupnosti,  v skladu s profesionalno etiko in javnim interesom.«

Domnevna grožnja s fizičnim napadom s strani koprskega staro-novega župana Borisa Popoviča, izrečena novinarki Primorskih novic, ge. Petri Vidrih, ima zanimivo ozadje. Nekateri v kolektivu tega časopisa odgovornemu uredniku Tinu Mamiću očitajo, da je bil nad incidentom »samo ogorčen«, da novinarke ni dovolj podprl in predvsem, da zgodbe o novinarki ni objavil že v ponedeljek. Mamić se brani: »Reagiral sem tako, kot bi moral vsak urednik. Novinarki Petri Vidrih sem pred novinarji takoj, ko je opisala incident, dal vso podporo. Takoj sem tudi od koprske občine zahteval pojasnilo o dogodku.« V obrambo navaja, da je pojasnilo prejel šele v torek, ko je to ponovno zahteval in potem še javnosti sporočil svoje ogorčenje. Mamić potemtakem ni nemudoma ukrepal, kar nekateri povezujejo tudi s tem, da je občina delni lastnik časopisa. Prav tako ta najprej ni poročal o incidentu, čeprav je objavil intervju s Popovičem. 

»Menim, da bi se za kolegico moralo zavzeti najprej njeno uredništvo, z odgovornim urednikom na čelu, nato pa tudi strokovne in stanovske organizacije novinarjev v Sloveniji. Verbalni napad in grožnja z uporabo sile nista samo osamljen izpad koprskega župana, ki dan po prepričljivi zmagi na volitvah kaže, kakšen je njegov odnos do novinarjev in javnosti,« dodaja predsednik Sindikata novinarjev Primorskih novic Venčeslav Japelj. Več tukaj.  Po Japlju se v Primorskih novicah dogajajo čudne stvari. Nedavno naj bi prišlo do poskusa discipliniranja novinarja, katerega stališča se razlikujejo od stališč nadrejenih in ki so mu brez utemeljene obrazložitve znižali plačo. Mamić se brani in pravi, da novinarju po svoji presoji pač ni dodelil stimulacije. Spomnimo, da je Mamić član programskega sveta RTV (kandidirala ga je NSi), bil je urednik revije Ognjišče, urednik regionalnega programa Radia Ognjišče, aktivno pa je tudi nastopal v Zboru za republiko. Njegovo nastavitev na mesto odgovornega urednika Primorskih novic ocenjujejo za politično. Spomnimo, da koprskega župana aktivno podpira SDS in predsednik vlade Janez Janša. 

Nocoj na TV Slovenija začenja nova oddaja Piramida z Eriko Žnidaršič. Oddaja spada v tako imenovani »infotainment« in je narejena po hrvaški licenčni podlagi. 

Toda problem ni v tem, kar vidimo, temveč v tem, česar več ne bomo videli. Piramida je nadomestila oddajo Pod žarometom, ki je očitno več ne bo. Spomnimo, da je bila to edina informativna in pogovorna oddaja s skoraj tedensko frekvenco, namenjena pretežno političnim temam. Po ukinitvi oddaje Pod žarometom v navedenem terminu ne bo obstajala nobena pretežno notranjepolitična oddaja takšnega obsega (50 minut) in težko bi rekli, da je kviz Piramida zanjo ustrezna zamenjava. 

Videti je, da se prostor za tudi kritično predstavitev notranjepolitičnih stališč na TV Slovenija oža. Od oddaj te vrste ostajata le Omizje (v poznih nočnih urah in še zdaleč ne zgolj notranjepolitično profilirano)  in Tarča (enkrat mesečno, tudi ne nujno notranjepolitično profilirana, čeprav pretežno). Ne le, da izginjajo oddaje, tudi Odmevi se bodo po napovedih urednika Rajka Geriča monotematizirali. Obravnavali bodo le eno temo – seveda tisto, ki jo bo izbral urednik. 

Je to eden od način, kako utišati politično opozicijo in odvrniti pozornost državljanov?

Včerajšnje rezultate lokalnih volitev je na RTV Slovenija po skorajda utečenem vzorcu komentiral levo-desni tandem dr. Miha Kovač in Danilo Slivnik. Izbira prvega kot političnega publicista in profesorja se nam ne zdi sporna, trajno pojavljanje Danila Slivnika v Odmevih in drugod v vlogi komentatorja pa bi težko upravičili z njegovo kolumnistiko v Magu, ker je predvsem predsednik uprave časopisne hiše Delo, ki isti časopis izdaja. 

V današnji posebni oddaji o lokalnih volitvah na prvem programu nacionalke sta bila oba komentatorja iz Fakultete za družbene vede - dr. Drago Zajc in dr. Matevž Tomšič. Ne vemo, če sta bila izbrana po levo-desnem ključu, ker ne poznamo političnih preferenc prvega. Tomšičeve so bolj jasne: avtor številnih zapisov v Magu, Novi reviji in Ampaku v študiji  po naročilu ministrstva s kolegi dr. Franetom Adamom in dr. Matejem Makarovičem iz letošnjega leta ugotavlja, da slovenski mediji nisi provladni, kar je bil kasneje pomemben argument Janševe vlade v obrambi pred prav takšnimi očitki. Za kratko analizo glej tukaj. Tomšič je prav tako član komisije, ki je ravnokar podeljevala denar medijskega sklada (glej prejšnji zapis in povezavo spodaj). Imajo oblasti všečni komentatorji prednost pri izbiri tudi na nacionalni televiziji? Zakaj morajo biti desni komentatorji provladni? Je delitev na leve in desne komentatorje že presežena v delitvi na protivladne in provladne?

Medijski sklad, ki bo razdelil denar po ključu uravnoteženosti in s poslanstvom pluralizacije slovenskega medijskega prostora, je že odločil, komu bo dal denar. Pretekle mesece je javnost razburjala nenavadna sestava članov komisije. Igor Prodnik, generalni direktor direktorata za medije, je o primernosti članov komisije 23. 8. 2006 zatrdil naslednje: »Prepričani smo, da je bil izbor članov komisije ustrezen. Med njimi so štirje, ki so nedvomno strokovnjaki s področja medijev, peta članica pa ima poleg znanja s področja medijev tudi vrhunsko finančno znanje.« 

Več tukaj. Natanko dva meseca kasneje, to je danes, 23. 10. 2006, pa v Delu beremo izjavo predsednice komisije dr. Suzane Žilič Fišer: »Po mesecu dni resnično intenzivnega dela pa sem ugotovila, da je sestava pestra in domiselna, saj so člani s svojim znanjem z različnih področij prispevali različne poglede. Pogoste so bile pestre debate, saj se nekateri prej niso ukvarjali z mediji in so na vloge gledali z vidika finančne konstrukcije projektov, s sociološkega vidika ali iz vidika družbene relevantnosti.« 

Komisija, ki je razdelila milijardo, po priznanju njene predsednice ni kompetentna, ker se »nekateri prej niso ukvarjali z mediji«! Kdo torej zavaja, generalni direktor ali predsednica komisije? Več o sestavi oziroma članih komisije si lahko preberete tukaj. Glede na pretekle povezave dr. Suzane Žilič Fišer z mariborsko televizijo RTS in Janezom Ujčičem bo zanimivo videti, kakšnega kosa pogače bo deležna omenjena hiša. 

Vsesplošni konsenz okoli tega, da je nova oblast dobila vojno z mediji, velja tudi za zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in njegovo pojavljanje v Delu. Izborjeni prostor v njem se največkrat navaja kot eden od indicev, da je Delo prorežimsko. Ruplovo anamneza stanja kot vojne, med drugim tudi zato, ker ga menda v Delu ne želijo objavljati, se je končala, ko so se tam začele pojavljati njegove kolumne. Postalo je jasno, da je vojna dobila zmagovalce.  Je Rupla poslej v Delu preveč? Odgovorni urednik Peter Jančič v odzivu na blog Sproščena Slovenija pojasnjuje, da temu ni tako. Njegov komentar je tukaj, obramba uredniških odločitev pa nekoliko predvidljiva. Prvič, Jančič pravi, da je bil Rupel v prejšnjem Delu ignoriran in da se mu zdaj nekako popravlja krivica. Po domače: ni ga preveč v časopisu zdaj, premalo ga je bilo prej. Drugič, Jančič zatrjuje, da Ruplovo znanje ceni in spoštuje, odtod njegovo povabilo. 

Ne želimo problematizirati ne eno ne drugo, pa bi lahko. Sporno se nam zdi nekaj drugega: če Jančič verjame, da mora biti Delo uravnoteženo, pluralno in mnenjsko nevtralno, zakaj daje predstavniku vlade bistveno več prostora kot komu drugemu? Zakaj namenja sociologu dr. Mateju Makaroviču bistveno več prostora kot kakšnemu drugemu, nedesnemu komentatorju? Saj res, koliko slovenskih politikov leve politične opcije lahko zasledimo na tej peti strani? V kakšnem razmerju so njihovi zapisi s tistimi vladajoče desne opcije ali po strankarskem ključu? 

Predlagamo, da v Delu naredijo statistično analizo in javnosti postrežejo s podatki o lastni uravnoteženosti. Najboljši način, da zavežejo usta svojim kritikom, ki jih vsakodnevna empirija navaja na drugačno mnenje.

Dan pred volitvami v svoji kolumni v Družini dr. Stane Granda pravi tole: 

»Verjetno marsikdo pričakuje navodila, koga naj voli. Vsak od nas ima zdravo pamet, sposobnost trezne presoje in vsak bo sam pred seboj in drugimi prevzel odgovornost za svojo izbiro. Predvsem je pomembno, da ne nasedamo sladkim besedam, lažnim in nerealnim obljubam; tistim, ki nam obljubljajo čudeže in raj na zemlji, ki nas mamijo s svojo zunanjostjo. Gotovo ne bomo izkazali svojega zaupanja tistim, ki so ga doslej zlorabljali, ki so nam kradli, ki so nas žalili, ki nam kratijo temeljne pravice, ki žalijo naša verska čustva. Vsi na volitve!« 

Celotna kolumna je tukaj. Spomnimo, da je Granda predsednik programskega sveta RTV in predsednik Zbora za Ljubljano, ki je bil ustanovljen z namenom, da promovira za ljubljanskega župana dr. Franceta Arharja. Številni so zaradi konflikta interesov zahtevali njegov odstop s prve funkcije, predvsem v stranki LDS. Glej tukaj. 

S svojim zadnjim pozivom Granda daje precej natančno navodilo, koga morajo njegovi bralci voliti na jutrišnjih volitvah – kar sicer ni nobena skrivnost.

V intervjuju z direktorjem Radia Slovenija v Večeru 27. septembra 2006 beremo Vasletovo obrambo pred očitki, češ da ne bo ukinil nobene radijske oddaje, tudi ne Izjavo tedna na Valu 202: 

»Slišal sem tudi, da ukinjam še vrsto drugih oddaj. Ne, nikoli in na noben način nisem tako razmišljal. Res pa je, da ko smo v okviru Vala 202 govorili o oddaji Izjava tedna, so kolegi novinarji izražali svojo nemoč v primerih, ko poslušalci denimo žalijo in podobno. Temeljni problem pa je bil, da obstaja kakšnih deset ljudi, ki se v oddajo neprestano javljajo. Pogovarjali smo se, kako dobiti širši krog ljudi, ki bi znal povedali svoje mnenje, zato smo se odločili oddajo prestaviti za eno uro.« 

Problem je seveda v tem, da je Vasle želel ukiniti to rubriko, potem pa na to pozabil. Njegove besede so bile v juliju 2006 točno nasprotne:

»Dolgoletna rubrika Izjava tedna se bo s tega programa umaknila – predvsem zaradi tega, ker je kot kontaktna oddaja v živo postala omejena že skorajda s »poklicnimi« klicalci-poslušalci, velikokrat pa izzove, ne ostre polemike, kar ni nič hudega, ampak tudi nebrzdano žaljenje, ideološke spopade in nekakšen radijski »kulturni boj.« 

Kot vidimo, Vasle zanika prav tisto, kar se je namenil storiti in kar je zapisal: ukiniti rubriko. Podpisani pod besedilo sem mu to očital tukaj. Direktor Radia Slovenija je pohitel in objavil demanti že naslednji dan: tukaj. Ni sicer nikogaršnja zasluga, toda javni monitoring najbrž le proizvaja učinke in pomaga reševati oddaje. Pridružite se nam, pišite na medijski@gmail.com.

V roke nam je prišel interni dopis direktorja Radia Slovenija svojim sodelavcem, v katerem na bizaren način napoveduje odpuščanja zaposlenih: 

»Ko gre za Radio, bo do nekaterih upokojitev seveda prišlo, pa tudi do posameznih prerazporeditev, zato govorice o množičnih odpuščanjih seveda niso utemeljene. Pogovoriti se bomo morali tudi o delovnih normativih in ob tem odkrivati tudi kakšne šibke točke, saj bi bilo nepravično, da nekateri ob delu izgorevajo, po drugi strani pa bi imeli posameznike, ki zaradi delovne vneme ravno ne zbolevajo. Bi bilo zelo hudo ali nekorektno, ko bi se od koga takšnega morali tudi posloviti?« 

Gospod Vinko Vasle bo poskrbel, da nam ne bo hudo, če se bodo nekateri morali posloviti. Za nove radijske podvige je pač treba zbolevati! 

Zgodba neodvisnega kandidata za ljubljanskega župana Zorana Jankovića pričakovano doživlja vrhunec zgolj tri dni pred volitvami. Njegova absolutna prednost pred zasledovalcem v anketah daje konkurentom malo upanja, zato so protiudarci pričakovani.  Janković naj bi z Mercatorjem domnevno sklepal nezakonite in etično sporne posle. Očitno predčasno se je v medijih na neraziskan način  pojavil osnutek revizijskega poročila o poslovanju Mercatorja. Po Jankoviću gre za predvolilni konstrukt v režiji pomladnih strank in nekaterih delničarjev Mercatorja. 

Danes je »Delo« zelo presenetljivo in precedenčno na svoji spletni strani ob vesti objavilo kar celotno besedilo drafta omenjenega dela revizijskega poročila. Dodanih je nič manj kot 34 (!) datotek, od tega so tri v .pdf formatu. Zadevo si lahko ogledate tule. Poročilo v celoti objavlja tudi jutrišnja Demokracija.

Na današnji tiskovki je predsednik stranke LDS Jelko Kacin ostro spregovoril tudi o menjavah v RTV hiši, kjer smo po njegovem priča »lustraciji in eksekuciji« tistih, ki niso po volji trenutno vladajoči garnituri. Novica je tule. 

Kadrovske spremembe se postale mogoče po sprejetju novega statuta, ki je skrajšal mandat vsem urednikom. Po njegovem se v RTV hiši vrši tudi hud pritisk na avtonomijo novinarjev, poleg tega vlada prek KAD in SOD vrši pritisk na managersko strukturo v podjetjih, kjer ima solastniški delež. Tem podjetjem vlada po mnenju prvaka LDS preprečuje oglaševanje v tistih medijih, ki niso po njeni volji. Dodajmo, da domnevno misli tudi na dogodke okoli Mladine. Zato je po mnenju Kacina interpelacija zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki je resorno odgovoren za področje medijev, več kot utemeljena.

Spomnimo, da je z novim statutom prenehal mandat sedanjim urednikom in da je v RTV hiši prišlo do številnih zamenjav. Omenimo le nekatere. Na mestu v. d. odgovornega urednika informativnega programa ostaja Rajko Gerič, v. d. odgovornega urednika razvedrilnega programa je namesto Vanje Vardjana postal Petar Radovič, v. d. odgovornega urednika kulturnega in umetniškega programa je Jani Virk, v. d. odgovornega urednika športnega programa Igor Bergant, v. d. odgovornega urednika za parlamentarne vsebine pa Ljerka Bizilj. Več o kadrovskem vrtiljaku v hiši tule. 

Vse glasnejše postajajo govorice, da bo oblast sprostila tudi Mladino. Iz omenjenega tednika je na začetku oktobra na Dnevnik odšel dolgoletni urednik in motor tega časopisa, Ali Žerdin.  Uredništvo je nadalje podprlo razrešitev dosedanjega odgovornega urednika Janija Severja, ki ga je direktor tednika 11. 10. 2006 razrešil (razlogov niso navedli), odpoved na Delu in kandidaturo za novega odgovorca pa je napovedal Grega Repovž, sicer dosedanji novinar Dela in predsednik Društva novinarjev Slovenije. Včeraj (16. 10. 2006) ga je polovica uredništva po hearingu podprla, polovica pa ne. Uredništvo je zato soglasno sprejelo sklep, da za oblikovanje mnenja pooblasti kolegij urednikov, ki je Repovža potem podprl. Dokončno odločitev o prevzemu uredniškega mesta bo kandidat sprejel v naslednjih dneh, so še sporočili iz Mladine. Za več glej na primer tukaj. Nekateri, med njimi tudi nacionalna TV, so poročali ali vsaj namigovali, da so v ozadju zamenjav pritiski oglaševalcev, vsaj Franci Zavrl, ki deli Mladinin oglaševalski kolač. Po nekaterih spekulativnih napovedih se Mladini obetata dva scenarija, A in B. Po prvem bodo botri politične sprostitve preko oglaševalcev (oziroma F.Z.), ki so v državni lasti ali lojalni vladi,  Mladino stisnili in ta bo počasi hirala, kar pomeni leto ali dve življenja. Po drugem bodo politični botri začeli nastavljati svoje ljudi in iz ponosa slovenske levice naredili Mag št. 2. 

Vida Petrovčič je prva novinarka sproščene RTV hiše z jasnimi sankcijami. V. d. odgovornega urednika informativnih in izobraževalnih programov TV Slovenija Rajko Gerič ni bil zadovoljen z njenim komentarjem v sobotni oddaji Utrip (RTV, 7. 10. 2006).

V njej je med drugim nanizala vrsto očitkov opozicije na dveletno delo sedanje vlade in na novo davčno zakonodajo. Ob tem pa dodala, da je nova politična elita minuli teden pokazala, kako je videti popravek po novem. Sledila je ponovitev, kako je minister za finance Andrej Bajuk v torkovem neposrednem javljanju iz parlamenta na vprašanje novinarke o očitkih o davčni zakonodaji nenajavljeno dejal, da bo najprej povedal popravek na prispevek, ki je bil na TV Slovenija objavljen dan poprej na temo zakona o bančništvu in to tudi na dolgo in široko naredil. (prim. Meta Roglič, »Rajko Gerič nezadovoljen z delom Vide Petrovčič«, Dnevnik, 11. 10. 2006)  »Moja reakcija v Utripu je reševanje urednikov, ki na to niso reagirali,« poudarja Petrovčičeva. Kot vse kaže, ji Gerič ni prepovedal delati le Utripov, temveč jo namerava povsem izločiti iz informativnega programa. Gerič priznava, da je bil kritičen do njenega dela, vendar zanika, da bi tako postopal zaradi pritiska politikov. O usodi novinarke pravi: »Kritično sva spregovorila o njenem delu znotraj dnevnoinformativnega programa in o možnostih, da njeno znanje in izkušnje še bolj izkoristimo.« (Aleksander Mićić, »Kritiziranje Bajuka prepovedano«, Mladina, 14. 10. 2006) 

Videti je, kot da bo Gerič znanje in izkušnje izkoristil tako, da bo novinarko izrinil iz uredništva. Evfemizem brez primere, iz nekih drugih časov. Povejmo, da je novinarka sicer veljala za »utišan« kader v prejšnjem režimu in da velja za provladno ali vsaj prodesno orientirano, kar je ironičen dodatek. Petrovčičeva je med drugim kolumnistka Družine. Spomnimo, da je (bila) ena najbolj dejavnih novinark in po naši statistiki prva po frekvenci vodenja oddaj Pod žarometom, Omizje, Utrip in Polnočni klub, ob rednem javljanju iz državnega zbora. 

Naravnost ganljiva je obramba Ruparjevega ravnanja s strani odgovornega urednika Dela, g. Petra Jančiča, kot jo prebiramo v njegovi redni sobotni kolumni. Ni se mogoče izogniti vtisu strategije, po kateri je Ruparjev seksualno-moralno-utajitveni škandal pravi mačji kašelj v primerjavi z ravnanjem novinarjev, ki so ga razkrili. Taktika »Ujemite tatu!« in kazanje s prstom na krive novinarje je potekala brezobzirno. V svojem komentarju četrtkovih Trenj je Jančič najprej previdno naznanil: »Presenetljiva je bila samozaverovanost predstavnikov sedme sile, kakor da je na ogled le poslanec, njihovo lastno ravnanje pa ne.« (»Neposreden dokaz«, Delo, 14. 10. 2006) Kot da je v primeru afere osebe X najprej čas za presojo ravnanja novinarjev! Potem sledi njegova teza, obsodba medijev: »Kje je meja, ko mediji sami postanejo strah zbujajoči za skupnost?«  Odvračanje pozornosti od škandala z Ruparjem se nadaljuje z direktnim napadom na Direkt iz konkurenčnega Dnevnika: »Razlog za pomanjkanje samopremisleka je bil morda, ker o Direktu vsi v državi vedo, da se ne ravna po pravilih in ga je kot takega uprava časopisnega podjetja Dnevnik tudi ustanovila in na vrh postavila Bojana Požarja, ki je bil že pred prevzemom časopisa serijski kršilec določil kodeksa novinarske etike in profesionalnih pravil.« 

Sledi diskreditacija kompetence nastopajočih novinarjev: »V studiu sta bila tudi nekdanji urednik Mladine, ki je bil znan po aktivistični uredniški politiki, in novinar Financ, ki mu pa pravzaprav ni mogoče zameriti, da ga vprašanja, do kod smejo uredništva, zanimajo manj, ker ni urednik.« Sledi pogumna beseda o pogumnežu, kot so Ruparja naslikali poslanski kolegi: »Dobra plat pri Ruparju je, da so se tokrat lotili polnoletnega in poslanca, ki se je zmožen braniti.« 

In ker Rupar ni prijavil svojih stanovanj protikorupcijski Kosovi komisiji, je za tako dejstvo seveda kriv sam Kos: »Nekoliko komična je bila vloga predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, o katerem v medijih vemo, da pri stanovanjih ni čisto brez greha.« Kot da bi javnost in novinarje moral to pot zanimati Kos, ne Rupar! Taktika »Ujemite tatu!« in kazanje s prstom proč jasno indicira poskus dis-diskreditacije SDS-ovega poslanca. Solidarnostno prepričljivo do Janše, ni kaj! 

Minuli teden je minil v znamenju jasnih napovedi nekaterih, da bodo kršili zakon, recimo koprskega župana Borisa Popoviča in tržiškega Pavla Ruparja. Pridružil se jim je tudi odgovorni urednik časopisa Dela, g. Peter Jančič. Takole jasno pravi v svoji kolumni: »Teden, ki ga je zaznamoval odstop poslanca Ruparja, razen tega ni bil poln presenečenj. V LDS so uresničili napoved, da bodo sami pripravili nekakšen intervju s svojim kandidatom za ljubljanskega župana Jožefom Kuničem in od Dela zahtevali, da ga objavi po čudaškem zakonu o medijih. Po zakonu bi ta njihov intervju morali objaviti. A bomo zakon kršili. Goljufali bi bralce, če bi ga objavili. Lahko nas tožijo, prepovejo ali karkoli.« (»Direkten dokaz«, Delo, 14. 10. 2006) Jančič bo kršil zakon in to odgovorno priznava kar sam. 

Dobrodošli na novi strani za spremljanje intervencij v slovenske medije. O čem bomo govorili? Bodimo kratki in povejmo to skozi kategorije na tej strani: 1. Odkrita novinarska cenzura (kako ne smeti napisati). 2. Samocenzura (kako pozabiti kaj napisati). 3. Odkrita pristranost (kako odkrito hvaliti »naše«). 4. Nesebična pomoč »našim«(kako odkrito grajati »njihove«). 5. Lastniški in drugi vplivi in pritiski (kako si medije zakonito podrediti). 6. Politični vplivi in pritiski (kako si medije oblastno podrediti). 7. Dogajanje v medijskih hišah (dogodki in indici izza zaprtih vrat). 8. Anonimni novinarski SOS (anonimni zapisi novinarjev v stiski). 9. Analitični članki (kako povedati, za kaj gre).

Stran je začasna in z majhno ambicijo, zaenkrat bomo na njej ustvarjali trije avtorji: Boris Vezjak, Drago Medved in Alenka Topolovec. Upamo, da bomo pritegnili še druge pisce – ta stran ima obliko »bloga« le začasno in želi biti portal za pisanje člankov drugih. Predvsem želimo pritegniti novinarje: njihove prispevke bomo, če želijo biti anonimni, objavljali v rubriki »Anonimni novinarski SOS«. Dovolj besedičenja. Gremo naprej!