Medijski watch dog

Z novelo zakona o plačnem sistemu so nezadovoljni tudi novinarji RTV Slovenija, saj naj bi ta omogočala politične pritiske.

12. člen novele zakona o sistemu plač predvideva, da mora za vse uslužbence v javnem sektorju, ki so premeščeni ali izredno napredujejo za pet plačnih razredov, soglasje podati pristojni minister. V primeru novinarjev je to minister za kulturo, to pa je sprožilo vprašanje, ali bo tako omogočen politični pritisk. To možnost je že zanikal minister za javno upravo Gregor Virant.

Predstavnica sindikata novinarjev Ida Kogej je zato že napovedala, da bo vložila amandma s predlogom, da za napredovanje dajeta soglasje programski ali nadzorni svet RTV-ja. “Gre za neodvisnost novinarskega dela in tisto neodvisnost, ki je ustavno posebej varovana zato, da zagotovi objektivno obveščenost državljanov,” je dejala.

Glede amandmaja pričakuje, da bo sprejet. Zanj mora glasovati večina od 27 sindikatov javnega sektorja.

Članek je objavil MMC RTVS.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je v dopisu nekdanjim novinarjem Maga, ki menijo, da jim uprava časopisne družbe Delo onemogoča novo zaposlitev, zapisala, da so ravnali pravilno, da so o zadevi obvestili inšpektorat za delo. “Pričakujemo, da bo to zadevo obravnaval in ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi,” je še dodala.

Varuhinja je nekdanjim novinarjem Maga še odgovorila, da se s strinja z njimi, “da v pismu opisano ravnanje delodajalca ni pravilno”. “Zato ste ravnali pravilno, da ste o zadevi obvestili Inšpektorat RS za delo,” je poudarila.

Celoten članek na Delo.si.

Novinarji novega tednika Reporter, ki bo izšel v ponedeljek, opozarjajo, da jih skuša lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot zaustaviti. Časopisna hiša Delo je namreč nekaj dni za tem, ko so omenjeni novinarji javnost obvestili, da ustanavljajo Reporter, na urad za intelektualno lastnino vložila vlogo za registracijo blagovne znamke Reporter.

Kot je sporočil novinar novega tednika Nenad Glucks, jih skuša Boško Šrot, “razkriti lastnik skupine Pivovarne Laško” in s tem tudi njihovega prejšnjega delodajalca Dela zaustaviti pri izhajanju Reporterja. “Potem, ko smo še kot novinarji tednika Mag v okviru Dela doživeli grobe posege v novinarsko avtonomijo in poskuse vmešavanja v uredniško politiko od predstavnikov Šrota v nadzornem svetu Dela Andrijane Starine Kosem in Stojana Zdolška, smo se odločili zapustiti to časopisno hišo,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Celotno poročilo STA (via Matkurja).

Že v Odmevih 11. maja 2008 smo slišali očitke RTVS na račun pristranosti glede poročanja o stranki SLS, ki jih je Franc Zagožen omenil novinarki Rosviti Pesek (ta se mu je za kritiko celo zahvalila!). Danes pa se je dr. Aleš Primc, urednik zbornika Slovenska kmečka zveza, ob njeni 20. obletnici, očitno z žegnjem stranke obrnil na javnost s temle pismom (povzemamo po Vesti), kjer novinarju Vladimirju Vodušku očita zmanjšano pozornost ob poročanju iz akademije ob 20 obletnici ustanovitve SKZ in pretirano pozornost prispevku o lastniških razmerjih Pivovarne Laško in Bošku Šrotu. Spodaj je odlomek.

Slovenska nacionalna radio in televizija sta temu dogodku posvetila sicer primerno pozornost, vrhunec prav gotovo predstavlja odličen dokumentarni film Rosvite Pesek o Ivanu Omanu, kmetu iz Zminca, prvemu predsedniku Slovenske kmečke zveze, ki je bil prikazan v nedeljo zvečer in je izjemno dobro povzel čas in vlogo Ivana Omana v njem. Zato toliko bolj čudi to, kar si je njen sodelavec Vladimir Vodušek privoščil ob poročanju iz akademije ob 20. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze v Unionski dvorani 11. maja 2008. Vodušek očitno ni razumel, o kakšni obletnici naj bi poročal ali pa je, kar bi bilo še slabše, namerno želel omalovaževati pomen dogodka.

O skladnosti prispevka Vladimirja Voduška s temeljnimi novinarskimi načeli naj presojajo njegovi poklicni kolegi. Sam želim opozoriti na njegovo nekorektnost in žaljivost do ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze, tako tistih, ki so bili navzoči na obeležitvi, kakor tistih, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov niso mogli biti navzoči. Vladimir Vodušek je namreč namesto poročila s te prireditve pripravil prispevek o vplivu lastniških razmerij v Pivovarni Laško na Slovensko ljudsko stranko. Vprašam se le eno – ali je res moral zlorabiti to častivredno obletnico in prireditev oz. ali res ni mogel najti časa za poročanje o tej zadevi na mestih kamor take teme pašejo.

Navzlic preštevilnim kritikam o anketnih manipulacijah v oddaji Vroči stol, ne le s strani klicočih, v njej očitno ne morejo brez Janeza Janše. Tudi današnja oddaja, posvečena koncentraciji lastništva v Pivovarni Laško in nedavnemu nakupu družbe Kolonel, je minila v duhu poveličevanja heroizma predsednika vlade.

Ne le, da je neizbežna asociacija nanj, ta mora biti pozitivna. Na piedestal so ga postavljali že z vprašanjem za gledalce:

Ali je Janez Janša izgubil vojno proti tajkunom?

Rezultati junaka vojne so bili predvidljivi in nekako v pričakovanih odstotkih:

Ne 78,8 %

Da 21,2 %

N=1996

Povedano drugače: znova je Janšo podprlo vsaj (okoli) 80 odstotkov klicateljev. Tudi če ne gre za režijo, je retorika vprašanja jasna: vojn se pač ne spodobi izgubljati, še zlasti ne, če so heroji pravi.

Nekaj izjav gostov iz oddaje v zapisu Financ.

Sodeč po zapisih novinarjev Maga in Mladine je Založba Nova revija že februarja letos v razvid medijev vpisala štiri nove medije:

Dnevnik Slovenski telegram

Spletni dnevnik Slovenski telegram

Tednik Telegram

Spletni tednik Telegram

Glede na »telegramsko« naravo naslovov in nekatere druge okoliščine ni jasno, ali bodo omenjeni mediji res zaživeli, od vpisa v razvid do dejanskega začetka opravljanja dejavnosti namreč sme miniti le pol leta. Vpisani lastniki medijev z več kot 5 odstotnim deležem so protagonisti iz Nove revije, ki so pretežno bili kritični in nezadovoljni z medijsko situacijo: Drago Jančar, Peter Jambrek, Niko Grafenauer, Janez Bernik, Jaroslav Skrušny, Drago Bajt, vsak z več kot 10 odstotki deleža. Glavna pobudnika sta, glede na javno izrečene misli o slovenski medijski krajini in njene zatonu, Jančar in Jambrek.

Očitno je ideja po prijavi v razvid medijev nastala v času pisma podpore Silvestru Šurli in dogodkov na Magu, stališča nekaterih avtorjev smo že pribeležili (zapisi o Jančarju na tem blogu, zapisi o Jambreku).

»Medijska pobuda« novorevijašev je indikativna iz več razlogov. Prvi je ta, da gre za intelektualni krog podpornikov trenutne oblasti in njegovo ideološko jedro. Drugi je ta, da se je njihova akcija začela natanko v trenutku poloma političnega nadzora nad Delom, pred tem ne. Tretji je ta, da je velik del ideoloških fantazmagorij, ki jih gojijo o politični realnosti, vezan na domnevno kronično izkrivljene medijske podobe, o čemer so, prav tako po izgubi nadzora nad Delom, mesec nazaj pisali v posebni izdaji revije Dignitas.

Glede na ustanovitev Reporterja ni jasno, kako daleč je projekt, kako je povezan z bližajočimi volitvami in s kakšnim denarjem bodo pri Novi reviji v pogon spravili svoje napovedane načrte.

Celoten komentar odgovornega urednika Janeza Markeša v sobotnem Delu, spodaj odlomek:

Ta teden sem kot urednik premieru poslal deseto pismo (priporočeno s povratnico) in ga pozval, naj dokaže trditve, da je urednik Dela»odkrito zapisal, da podpira SD in g. Pahorja. Takšna je tudi usmeritev tega časopisa.« Te trditve je izrekel 15. novembra lani v pogovoru na nacionalni televiziji, naslednjega dne na istem mestu je nadaljeval tezo o cenzuri na Delu, hkrati pa začel agresivno vojno s tistimi, ki imajo Delo v lasti. Predsedniku do danes ni uspelo predložiti dokazov, tudi opravičiti se ni zmogel, februarja pa mi je tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak poslal kopijo članka Zlovešče pasti tretjih poti, s pripisom: »Predlagam, da si ga ponovno skrbno preberete in videli boste, da so besede, ki jih je izrekel premier, utemeljene.« Prebral sem torej spet članek, ki sem ga sicer sam napisal, in pri najboljši volji v njem nisem mogel najti dokaza, da je urednik »odkrito zapisal, da podpira SD in g. Pahorja« in da je »takšna tudi usmeritev tega časopisa«.

Z zelo podobnim primerom sem se srečal 18. aprila 2007, ko me je nekdanji predsednik vlade Anton Rop obtožil korupcije pri »Janševem prevzemu Dela«, uporabljal je celo najnižje izraze kot »dvoličnež« in »ceneno trobilo vladajoče politike«. Tudi njega sem pozval, naj dokaže, kar je zatrdil, in tudi on se je po javni predstavi zavil v črn molk. Petindvajsetega julija lani sem mu javno napisal, da je politik, ki laže, in ga pozval, naj me zaradi te ugotovitve toži. Poanta dogodka je bila bizarna: človek, ki je obračal in odločal o milijardah evrov javnega denarja, je finančne korupcije obtožil človeka, ki nikoli ni odločal čem podobnem in je živel od novinarskega dela. Toda pri Ropu se je stvar s tem končala, z Janšo pa se je šele začela.

Prav ta teden sem od »Janševega« Slovenskega tednika (podpisal se je Jernej Novak) prejel kup vprašanj o svojih stanovanjskih problemih, namigujoč na nepravilnosti in na lažnivo visoko plačo (19.500 evrov!!!), ki jo je poprej lažnivo objavila (tudi »Janševa«) Demokracija. Če skrajšam misel, brezplačnik Andreja Lasbaherja, ki vsak teden izide v 375.000 izvodih, ki se napaja iz davkoplačevalskega denarja, ki obrača milijone evrov nezasluženega denarja, bi rad diskvalificiral nekoga zaradi plače in stanovanja. Politik, ki nikoli ni dokončno in argumentirano pojasnil trgovine z orožjem in skozi katerega roke so šli milijoni evrov javnega denarja, si upa zlahka izrekati laži, zato me ne bi začudilo, da si upa naročati tudi diskvalifikacije.

Toda poanta je še drugje. Vojno stanje in logika sovražnosti, ki jo je predsednik vlade in Evropske unije vzpostavil v enem mandatu, imata svoje posledice. Janša se seveda ne moti v vseh argumentih, ki jih postavlja proti svojim tekmecem ali nasprotnikom, čeprav je skrajno nepošteno, da pri tem zamolči svojo vlogo, brez katere takšno stanje ne bi bilo mogoče. Toda vzpostavil je razmere, ki ga bodo zelo verjetno pokopale, tudi če na volitvah ne bo poraženec. Z lažjo je iz steklenice izpustil duha laži, podtikanja, manipulacij in maščevanja.

V prvem valu demokratizacije je Sloveniji vzelo deset let, da ga je umirila. Mediji so bili lakmusov papir te demokratizacije, tako kot so zdaj lakmusov papir manipulacije.

Zadnje poročilo IPI in SEEMO za Slovenijo za leto 2007 v naših medijih pričakovano ne odmeva in je zamolčano.

Tu je povezava, besedilo, ki omenja vse najbolj odmevne primere pritiskov v časopisnih hišah in novinarsko peticijo, je  spodaj.

By the South East Europe Media Organisation (SEEMO)

On 5 March, the editorial independence and existence of Primorske novice was seriously threatened. According to the Slovene Association of Journalists, the appointment of Vesna Humar as acting editor-in-chief, who then went on to carry out some disputed changes to the newspapers personnel, was a violation of internal procedure. Humar was apparently appointed without the approval of the editorial board, a standard step at the publication. In addition, journalists’ livelihood’s had been threatened for some time through cost-cuts: The Primorske novice management (as at many other media outlets) had been avoiding the stipulations of labour legislation, and, even though they should have offered regular employment, had been directing many journalists into registering as freelancers. Furthermore, even these freelance agreements had come under threat. A series of contract terminations followed, in spite of the fact that the affected journalists had been working for Primorske novice for many years.

On 20 April, the European Federation of Journalists, the Austrian Trade Union of Journalists, the Croatian Journalists’ Association, the Trade Union of Croatian Journalists, the Slovene Association of Journalists, the Slovenian Union of Journalists and the Foreign Correspondents Club of Croatia expressed serious concern over the premature recall of two foreign correspondents of the Slovene daily Delo, namely Matija Grah, the Vienna correspondent, and Rok Kajzer, their correspondent in Zagreb. The management also began procedures to cancel the journalists’ contracts, citing “incapacity” as the reason.

In their commentaries and opinion articles, both correspondents represented opinions that were frequently different from the official viewpoints of the Slovene foreign ministry. Although arguments for the recall of the journalists centred on negative evaluations of their work, just a day before the recall the public received information that the foreign news editor had been pushed into giving the reporters bad evaluations by the management of Delo.

On 18 May, Peter Kolšek, president of the Executive Committee of Journalists’ Working Group at Delo, and Mija Repovž, president of the Executive Committee of Delo’s Union of Journalists, received a written warning. A termination of their working contracts was not ruled out.

Danilo Slivnik, president of Delo’s management board, claimed that a protest statement that the journalists’ organisations issued on April 20 criticising the management’s stance towards Grah and Kajzer was to blame for the difficulties the two reporters were now facing.

According to Slivnik, the protest reflected unfavourably on Delo’s management and editor-in-chief, damaged the moral reputation of the publishing house and the newspaper, and harmed the company financially. The signatories of the protest had therefore allegedly violated Article 35 of the Employment Relations Act, which states that employees should restrain themselves from all actions that damage the company either financially or morally, or that could harm its business interests.

On 9 June, the director of Radio Slovenija, Vinko Vasle, dismissed Nataša Štefe, a regular member of the editorial board of Val 202 radio station who had been working as a journalist and presenter for four years. Her contract was ended due to a statement she had made on the morning programme of Val 202 that referred to a “Youtube” clip depicting the Prime Minister, Janez Jansa, as a dog. Vasle deemed the reference “unacceptable.” However, editor-in-chief of Val 202, Mirko Štular, did not agree with the directors’ assessment, and offered his resignation. Following a meeting with the editorial board, who supported Štefe and their editor-in-chief, Vasle withdrew the decision to terminate Štefe’s contract.
 
The Executive Committee of the Slovene Association of Journalists protested in July at the appointment of Borut Meško as editor-in-chief of the Slovene Press Agency, regardless of a vote of no-confidence by the journalists’ collective. The Committee also drew attention to the questionable decision by the Government of the Republic of Slovenia to appoint Alenka Pavlin as the Acting General Manager, who until then had worked as a PR consultant in the prime minister’s office.

In August, IPI and its affiliate SEEMO expressed concern at possible political pressure on the Slovenian media. One of these concerns centred on rumoured government exploitation of business relationships with companies that have financial holdings in a range of media organisations.

According to information provided to IPI and SEEMO, there appeared to be a growing number of instances where journalists critical of the current government claimed to be experiencing pressures that they had not faced before, ranging from the non-publication of commissioned articles to unexpected dismissals. To quote one example, respected Middle East correspondent for the Delo, Barbara Surk, felt forced to leave the newspaper after having her salary reviewed and reduced to a level that was unrealistically low. Problems were also experienced at other periodicals, such as the daily Vecer, where journalists began to keep what they termed a “bunker” of government critical articles that their editor’s declined to publish, and at the weekly news magazine Mladina, reports surfaced of sudden cuts in advertising from state-run companies.

The growing problems in the Slovenian media environment came to international attention with the publicising of the so-called “Petition Against Censorship and Political Pressures on Journalists in Slovenia”. Signed by over 430 domestic journalists, the petition was sent to the heads of state, prime ministers and parliamentary speakers of all EU member states. Following the petition, IPI sent a fact-finding mission to the Slovenian capital, Ljubljana, in November, to discuss the claims made in the petition with members of the Slovenian media. The contents of the mission’s report remain confidential, although IPI publicly called for (as it had before) the establishment of an independent commission to investigate the claims made. IPI stated that, should no progress have been made in the establishment of such a commission by the end of year, a high-level mission would be sent to Slovenia in 2008 to meet with high-ranking politicians.

Po tistem, ko pet eks Magovih novinarjih napoveduje nov tednik Reporter za 19. maj, so včeraj oddali prijavo inšpektoratu za delo zoper časopisno hišo Delo. Ta jim po njihovih besedah noče zaključiti delovnega razmerja in izročiti delovnih knjižic (STA via Demokracija):

Kršinar je pojasnil, da se zaradi nezaključenega delovnega razmerja na Delu ne morejo na novo zaposliti pri informativnem tedniku Reporter. Ob tem je dodal, da so jim na Delu povedali, da jim delovnega razmerja ne bodo zaključili, ker to razmerje še ni končano. Kršinar je tudi dejal, da so jim na delovni inšpekciji pojasnili, da enostranska prekinitev delovnega razmerja s strani novinarjev ne predstavlja prekrška, zato jim Delo ne bi smelo zadrževati delovnih knjižic in zavrniti prekinitve delovnega razmerja. »Če pa smo Delu naredili kakršno koli škodo, nam morajo to dokazati in podati odškodninsko tožbo,« je poudaril Kršinar. Vendar jim po njegovem prepričanju Delo želi le nagajati. Na časopisni hiši Delo zadeve ne želijo komentirati.

Včerajšnji Odmevi so v sliki in besedi pospremili prihod dobro razpoloženih novinarjev na inšpektorat, o čemer je novinar Boštjan Veselič naredil tale prispevek, poln veselja in inšpiciranja Dela. Na RTVS sicer zvesto beležijo vse korake (tale je predzadnji) pred ustanovitvijo Reporterja, v včerajšnjem pa smo izvedeli, da so se novinarji na Delu počutili v suženjskem razmerju in da so skorajda na tem, da za pomoč zaprosijo društvo Beli obroč.

Vmes o enigmatičnem finančnem in izdajateljskem ozadju Reporterja nismo izvedeli ničesar novega, Igor Kršinar pa obljublja naslednjo vsebino:

Takega časopisa, kot bo izšel 19. maja, v Sloveniji še ni bilo.

Domači mediji so ob svetovnem dnevu svobode tiska večinoma povzemali izjavi predsednikov DNS in ZNP.

Tu je poročilo 24ur.com, tu je RTVS, tu je zapis STA, tu je zapis na Delo.si in v Delu (2. stran), tu je zapis v Večeru, ki pa se ukvarja z oceno Freedom House, podano za Črno goro. Spletni Veče je sicer objavil delno poročilo po STA. Drugih objav v pomembnejših medijih nismo zasledili.

Nekaj ugotovitev: noben medij ni, z izjemo izjave dr. Marka Milosavljevića, postregel z nobenim analitičnim ali komentatorskim mnenjem ob svetovnem dnevu svobode tiska ali ob (istočasnem) poročilu Freedom House. Navzlic temu, da se Slovenija uvršča vedno slabše in navzlic alarmantnim ocenam iz tujine, ki bi terjale javno refleksijo.

V dnevniku RTVS so se včeraj izognili zgodbi o tem, da politika in lastniki posegajo v medije in dali raje priložnost sindikalni plati zgodbe, kar je po svoje pohvalno, ne pa nujno. Tiskano Delo je objavilo zgodbo na 2. strani, kar štejemo za ustrezno, tiskani Večer sploh ni objavil vesti ne o Freedom House ne o svetovnem dnevu, kar štejemo za neustrezno. Edina vestička se nanaša na situacijo s Črno goro na strani Svet.

STA je že v naslovu (povezava zgoraj) dala prednost izjavi Petra Jančiča iz ZNP, deloma pa tudi po obsegu. O značilnostih izjav ZNP in DNS smo sicer pisali tukaj.

Splošen vtis je torej, da dogodka nista bila deležna primerne pozornosti.

Kratek sežetek značilnosti izjave ZNP in izjave DNS:

Kritičnost od oblasti. DNS je kritična do aktualne oblasti in vladajočih, ZNP praktično ni kritična. DNS oblast obtožuje poslabšanja, ZNP na nekem mestu ohlapno referira na »enakost« sedanjih in bivših vladarjev.

Zakonodaja in vpliv. DNS jasno govori o zakonodaji, ki jo je sprejela ta oblast, in je pripeljala do slabšanja razmer, ZNP govori kvečjemu o »spremembi vpliva«, sistem je po njihovem ostal enak.

Peticija. DNS presenetljivo ne omenja peticije, ki je s svojo jasno obtožbo 571 novinarjev na račun oblasti in predsednika vlade Janeza Janše s prstom pokazala na krivce za pritiske in cenzuro, ZNP jo omenja, toda  v izrazito negativnem tonu. Po njihovem je četrtina aktivnih novinarjev v Sloveniji podpisala »izdelek (prejšnjega) sistema« in prispevala k zamegljevanju situacije.

Mednarodne institucije. DNS omenja mednarodne institucije (RSF, IPI, EFJ, Freedom House) in njihove ocene o slabšanju razmer pri nas, ZNP tujih odzivov in ocen sploh ne omenja.

Partikularna kritika in hvala. DNS partikularno kritizira oblast, ker se je ta letos odrekla promociji svobode medijev, ZNP partikularno hvali oblast, ker menda več ne nastavlja obveščevalcev:

Spodbudno je vsaj, da oblast na najvišje upravne ali nadzorne službe v medijih ali v podjetjih, ki jih obvladuje, v zadnjih letih ne imenuje več ljudi iz obveščevalnih služb, ki po poreklu izhajajo iz obdobja vladavine nedemokratičnega enopartijskega sistema, ali pa nekdanjih predsednikov političnih strank.

Na kratko torej velja, da je DNS kritična od oblasti, ZNP praktično ne, DNS omenja tuje ocene stanja, za ZNP ne obstajajo, ZNP zanika vsebino in pomen novinarske peticije, DNS govori o slabšanju razmer, za ZNP je stanje enako glede na prejšnji sistem.

Spomnimo, da ima šteje DNS čez 1400 članov, za ZNP pa je predsednik združenja za javni medij odkrito priznal, da ne ve, koliko je članov, ustanovnih je 13, za junij 2008 pa obetajo občni zbor. Združenje sicer obstaja od novembra 2007.

DNS ob svetovnem dnevu svobode tiska o oddaljevanju od demokratičnih načel obveščanja, slabših pogojih in delovnih razmerah v medijih, h katerim je pomembno prispevala oblast s svojimi zakonskimi akti, opozorilih mednarodnih institucij, občutku odgovornosti te oblasti, ki se prvič ni posvetila promociji svobode tiska. Celotno besedilo spodaj.

IZJAVA DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE OB DNEVU SVOBODE TISKA

Leta 1991 je generalna konferenca UNESCA predlagala generalni skupščini OZN, naj 3. maj razglasi za Svetovni dan svobode tiska (resolucija 48/432), za dan, ki vsako leto znova opozarja na temelje svobode tiska oziroma medijev. Generalna konferenca UNESCA je istega leta sprejela resolucijo o “Promociji in razširjanju svobode tiska na svetu”, v kateri je poudarjeno, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji osnovna sestavina vsake demokratične družbe. Na ta dan novinarske organizacije po vsem svetu opozarjamo oblasti, naj spoštujejo svojo zavezo svobodi tiska, pa tudi javnost, naj se zave, kakšno vlogo ima svoboda tiska za razvoj in ohranjanje demokracije.

Društvo novinarjev Slovenije,
Grega Repovž

V ZNP ob svetovnem dnevu svobode tiska opozarjajo na nevarno izgubo spomina, o obvladovanju praktično celotnega dnevnega tiska s strani dveh domačih družb, o tem, da so tri časopisne hiše (Delo, Dnevnik, Večer) povezane z eno politično opcijo, o enakosti ravnanja tistih v prejšnjem »političnem bloku«, ki je tak sistem tudi ustvaril, in trenutnih vladarjev, o tem da je novinarska peticija bila izdelek takšnega sistema, »saj so njeni avtorji zameglili dejansko nevarnost, ki grozi svobodi tiska«. Celotno besedilo spodaj:

Ob svetovnem dnevu svobode tiska

3. maj 2008

Ob svetovnem dnevu svobode tiska Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) opozarja, da v zgodovini slovenske države sicer še nikoli ni bilo toliko različnih medijev, prostor javne razprave prav tako še ni bil tako odprt, a kombinacija medijev, ki so v državni lasti (javna rtv, tiskovna agencija) in številnih komercialnih medijev v zasebni lasti, ne pomeni nujno, da bodo tisk in mediji opravljavljali vlogo, h kakršni so v demokratičnih družbah poklicani, in ne pomeni nujno, da bodo odsevali pluralno strukturo družbe.

Na področju lastništva tiskanih medijev se država sicer ni znašla v položaju, v kakršnem so nekatere nekdanje vzhodnoevropske države, kjer posamične tuje korporacije lastniško obvladujejo vse največje medije. Položaj v Sloveniji, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo brezplačnikov) obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu in kaže, da cilj politikov v tranziciji ni bil zagotoviti pluralne medije, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav. Poseben problem je tudi v tem, da sta domači gospodarski družbi, ki imata v lasti največje tri časopisne hiše (Delo, Dnevnik, Večer), lastniško povezani z eno politično opcijo, kar predstavlja veliko oviro za svobodo tiska v Sloveniji. Brez pluralnega tiska namreč ne moremo govoriti o svobodi tiska. Tak sistem se je vzpostavil novinarski peticiji navkljub, oziroma - kar je še huje - novinarska peticija je sama izdelek takega sistema, saj so njeni avtorji zameglili dejansko nevarnost, ki grozi svobodi tiska. Združenje novinarjev in publicistov nasprotno, ne vidi večjih razlik pri ravnanju političnega bloka, ki je vladal v preteklosti in je tak sistem tudi ustvaril, in tistih, ki nam vladajo v zadnjih letih in razmer niso hoteli ali zmogli spremeniti. Podobno je pri medijih, ki so v javni lasti, kjer je tudi prišlo le do spremembe vpliva (ker se je zamenjala oblast), sistem pa je ostal enak. Spodbudno je vsaj, da oblast na najvišje upravne ali nadzorne službe v medijih ali v podjetjih, ki jih obvladuje, v zadnjih letih ne imenuje več ljudi iz obveščevalnih služb, ki po poreklu izhajajo iz obdobja vladavine nedemokratičnega enopartijskega sistema, ali pa nekdanjih predsednikov političnih strank.

Združenje opozarja, da že več kot desetletje novinarska skupnost ni uspešna pri kolektivnem dogovarjanju o svojem položaju, za povsem neuspešno se je izkazala novinarska stavka ob zadnjih volitvah. Slabšanje izobrazbenega, ekonomskega in socialnega položaja novinarjev in urednikov je tveganje za prihodnost slovenskega tiska. Le z znanjem in dobro organiziranostjo lahko mediji opravijo vlogo, ki jo imajo v demokratični družbi.

V tem letu bodo za novinarje in medije preizkušnja parlamentarne volitve, ob katerih se bo pokazalo, ali so servis, ki javnosti s poštenim informiranjem omogoča odločanje ali pa zgolj navijaški soakterji, na kar kažejo nekatere domneve, kako naj bi se položaj medijev v državi po zadnjih parlamentarnih volitvah drastično poslabšal. Takšne ocene so mogoče le ob hudi in za vso novinarsko skupnost nevarni izgubi spomina, kako je bilo s slovenskimi mediji v ne tako davni preteklosti.

Predsednik ZNP
Peter Jančič

Lani avgusta smo pisali o relativizaciji poročila Freedom House izpod peresa dr. Matevža Tomšiča:

Stanje demokracije se je gibalo takole: 2004 = 1.75, 2005 = 1.68, 2006 = 1.75, 2007 = 1.82, pri čemer je treba vedeti, da indeks opisuje stanje za prejšnje leto. Kot vidimo, se je indeks poslabšal za 0.07 točke, drži pa, da je bil slabši pred letom 2002. Indeks avtonomije medijev je bil konstanten do leta 2004, tj. 1.75 točke, a se je drastično znižal kasneje. Sledila je ocena 1.50 za leto 2005 (torej stanje 2004), leto kasneje je zrasla na isto vrednost (1.75) in v letu 2007 na 2.0 točke.

O Freedom House in njihovem poročilu smo pribeležili kar nekaj zapisov (vsi dostopni v iskalniku na tej strani), pisali smo o manipuliranju dr. Matevža Tomšiča, o poročanja o vmešavanju vlade, politični zlorabi poročila, in podobno.

Letošnji skupni indeks svobode tiska je nesporno padel, na tem blogu že objavljeno poročilo za Slovenijo o svobodi tiska ni prav nič vzpodbudno, 46. mesto še manj. Zanimalo nas je, kakšni so odmevi na poročilo v slovenskih medijih. Zaenkrat smo zasledili le zapis STA (Matkurja), za primerjavo sicer pretežno povzeto poročilo na MMC RTVS, in še nekaj manjših elektronskih povzetkov. Drugje novice nismo zasledili.

Novica STA je spodaj, opozoriti velja njeno tendenco, da stanje v Sloveniji prikaže v kontekstu globalnega nazadovanja svobode medijev, da politične ambicije oblasti prikaže kot »zajedljiv« odnos med mediji in njo (skratka kot nekakšen privatni spor), da skratka minimizira objektivno vrednost nazadovanja:

Freedom House: Svoboda medijev nazaduje; Slovenija na 46. mestu
29.04.2008

Washington, 29. aprila (STA) - Ameriška nevladna organizacija Freedom House v letošnjem poročilu o svobodi medijev po svetu, ki ga tradicionalno objavijo pred svetovnim dnevom svobode medijev 3. maja, ugotavlja, da je svoboda medijev po svetu v letu 2007 nazadovala. Slovenija se je letos kot svobodna država z 23 točkami uvrstila na 46. mesto.

Na prvem mestu sta v letošnjem poročilu z devetimi točki Finska in Islandija, tretje mesto pa si z desetimi točkami delita Danska in Norveška. Zadnje tri države na seznamu so z zbranimi 96, 97 in 98 točkami Turkmenistan, Mjanmar in Severna Koreja.

Poročilo Freedom Housea hkrati opozarja na izboljšanje stanja v regijah, kjer je svobode doslej bilo še najmanj: na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. Na splošno poročilo ugotavlja, da se morajo novinarji v skoraj v vseh regijah sveta boriti za svoje delo v okoljih, ki postajajo vedno bolj sovražno nastrojena. Nazadovanje svobode medijev, tako v državah z avtokratskim režimom in v državah z uveljavljeno demokracijo, pa je trend, ki ga je moč opaziti zadnjih šest let, še opozarja Freedom House.

“Pri vsakem koraku naprej glede svobode medijev sta bila storjena dva koraka nazaj,” opozarja izvršna direktorica Freedom Housea Jennifer Windsor in dodaja, da “če je svoboda medijev v zatonu, je to zlovešče znamenje, da bodo kmalu sledile omejitve tudi pri drugih svoboščinah”.

“Kljub temu novinarji v mnogih državah premikajo in prestopajo meje, izražajo zavezanost in pogum proti velikim neenakostim in priča smo velikemu globalnemu toku informacij, kot ga še ni bilo,” je še dejala.

Med 195 državami je 72 držav ali 37 odstotkov dobilo oceno kot svobodne, delno svobodnih je 59 držav (30 odstotkov), nesvobodnih pa 64 držav ali 33 odstotkov. Slovenija je v letošnjem poročilu zbrala 23 točk in se kot država, kjer so mediji svobodni, uvrstila na 46. mesto, skupaj s Španijo, Surinamom, Trinidadom in Tobagom ter Vanuatujem. Lani je Slovenija zbrala 21 točk in pristala na 39. mestu. Pred Slovenijo so se letos na 40. mesto z zbranimi 22. točkami uvrstili Belize, Ciper, Dominika, Francija, Latvija in Slovaška. Točko več kot Slovenija (24 točk) pa sta zbrali Grenada in Poljska in pristali na 51. mestu.

Glede Slovenije Freedom House v svojem poročilu ugotavlja, da “slovenski ustavni in pravni sistem zagotavljata svobodo medijev, čigar pravice so dejansko v veliki meri zaščitene”. “Odnosi med mediji in vlado so med letom postali napeti in novinarji so obtožili vlado neposrednega in posrednega političnega in gospodarskega pritiska na medije.” “Zajedljiv” odnos med vlado in mediji pa se je po navedbah Freedom Housea začel leta 2005, ko je vlada sprejela “sporni zakon”, ki je omogočil večji vladni vpliv na javne medije, je zapisano v poročilu, ki tudi omenja peticijo slovenskih novinarjev proti cenzuri, ki jo je podpisalo 517 novinarjev. “Obstajajo bojazni, da je povečan vladni vpliv vodil do večje samocenzure. Temu je potrebno dodati dejstvo, da svobodni novinarji niso del sedanje delavske zakonodajo, kar jih dela ranljive za pritiske lastnikov medijev. Dostop do svetovnega spleta je brez omejitev. Ocenjuje se, da 62 odstotkov Slovencev informacije dobi prek svetovnega spleta, je še zapisano v poročilu.

Zadnje poročilo »Svoboda tiska 2008«, ki jo je Freedom House izdal včeraj:

Slovenia

Status: Free

Legal Environment: 6

Political Environment: 10

Economic Environment: 7

Total Score: 23

The Slovenian constitutional and legal system guarantee freedom of the press and these rights are largely protected in practice. That said, the relationship between the media and the government grew tense throughout the year and journalists accused the government of indirect and direct political and economic pressure on the media. Libel remains a criminal offense in Slovenia, although not punishable with jail, but no charges were filed against journalists. The media in Slovenia is diverse and expressed a wide variety of views. The acrimonious relationship between the government and media began in 2005 when the government passed a controversial law that increased government influence on public media outlets. The legislation established a programming council and supervisory board to oversee television and radio networks. The parliament appoints 21 of the 29 council members. Only 2 members of the Supervisory Board are non-government controlled; the parliament appoints 5 members and the cabinet 4 members. As a result of the legislation, several heads of TV and radio broadcasters were replaced. Concerns were raised by media organizations that a 2006 law intended to increase media plurality through the allocation of government funding has led to disproportionate funding going to government-friendly media houses.

While most print media were privately owned, the government owned shares in some companies that were themselves shareholders of large media houses. According to a petition signed by 517 journalists in September – and backed by the European Federation of Journalists – the government used its partial ownership of media houses, business relationships and share holdings to exerted influence over the media. The petition also alleged that the government used its position to weed out editors and journalists critical of the government. There are concerns that the increased government influence led to an increase in self-censorship. The problem is compounded by the fact that freelance journalists do no fat under the current labor legislation, leaving them vulnerable to pressure from media owners. Internet access is unrestricted, with an estimated 62% of Slovenians receiving information online.

MMC RTVS naj bi po pisanju Dnevnika bil tarča še enega organiziranega prirejanja rezultatov ankete o priljubljenosti politikov. Novinarja Blaž Mazi in Meta Roglič predvidevata, da je glede na kratek čas in predvsem imena, ki so nenadoma postala zmagovita, avtorje priredbe glasovanja treba iskati v vrstah SDS. Navzlic temu, da vladajoči koaliciji ne gre slabo in da so volitve še zelo daleč. Na tem blogu smo že nekajkrat pisali o manipuliranju (ali vsaj vnemi klicateljev) anket v oddaji Vroči stol, ali v oddaji Ime tedna na Valu 202 ali na portalu Žurnal24. Dnevnikova novinarja o zadnji manipulaciji pišeta takole:

Rezultati mesečne ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so bralci izbirali najboljšo vlado, so se v ponedeljek, 21. aprila, ob 20. uri glasili: najboljši premier doslej Janez Drnovšek, najboljši obrambni minister Karl Erjavec, najboljši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, najboljši minister za zdravje Dušan Keber in najboljši minister za znanost Rado Bohinc. Rezultati iste ankete 21. aprila ob 23. uri, ko se je glasovanje končalo (trajalo je od 1. aprila): najboljši predsednik vlade Janez Janša, najboljši obrambni minister Janez Janša, najboljši minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, najboljša ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, najboljša ministrica za znanost Mojca Kucler Dolinar. Tik pred zaključkom je namreč nastal pri glasovanju pravi naval.

Rezultati tritedenske ankete na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, v kateri so izbirali najboljšo vlado, so se v zadnjih treh urah korenito spremenili, in sicer so sedanji premier in nekateri ministri prehiteli do tedaj vodilno bivšo garnituro.

Medtem ko je v treh tednih v anketi sodelovalo okoli 1100 obiskovalcev (glasovanje je bilo mogoče le z registracijo uporabnika), je v zadnjih nekaj urah razmeroma obsežno anketo reševalo 50 oseb. In tako je predsednik vlade Janez Janša za 12 glasov premagal nekdanjega premierja Janeza Drnovška, nekdanji obrambni minister Janez Janša za 19 glasov sedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak za 17 glasov svojega predhodnika Mateja Lahovnika, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar za 24 glasov ministra za znanost v drugi Drnovškovi vladi Rada Bohinca, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič pa svojega predhodnika Dušana Kebra za en sam glas. Pri drugih resorjih so imeli sedanji ministri bodisi že tolikšno prednost ali pa so za nekdanjimi ministri toliko zaostajali, da zadnje glasovanje ni moglo več vplivati na njihovo uvrstitev. Tako so iz sedanje vladne garniture zmagali še Dragutin Mate (notranje zadeve), Marjeta Cotman (delo), Vasko Simoniti (kultura), Milan Zver (šolstvo), vsi trije ministri SLS, Janez Podobnik (okolje), Radovan Žerjav (promet) in Ivan Žagar (regionalni razvoj), ter Gregor Virant (javna uprava) med ministrstvi, ki so oziroma delujejo le en mandat. Med bivšimi ministri pa je Mitja Gaspari (finance) premagal Andreja Bajuka, Ivu Vajglu (zunanje zadeve) je sledil Lojze Peterle in šele nato Dimitrij Rupel, minister iz vrst SLS Franci But je bil po tej anketi uspešnejši kmetijski minister kot sedanji minister Iztok Jarc, sedanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma pa je premagala ministrica za pravosodje v Bajukovi vladi Barbara Brezigar (druga je bila Zdenka Cerar). (Continued)

Reklamiranje novega tednika Reporter, ki prihaja iz RTVS in še kje, se nadaljuje, zgodba z magovci pa je že prehitela pozornost, ki jo posvečajo npr. novinarski peticiji. Šurla iz kazenske kolonije, kot ji pravi, odhaja na svoje v Reporter, ki ga bo izdajala enigmatična Prava smer d.o.o.:

Reporter ne bo samo politični tednik, saj je njegova programska zasnova zastavljena širše. Šlo bo za splošno-informativni tednik, ki bo objavljal zanimive zgodbe z različnih področij. Poseben poudarek bomo dali tistim temam, ki so v drugih medijih zapostavljene. K sodelovanju bomo povabili znane in ugledne kolumniste, jedro novinarske ekipe pa bomo sestavljali zdaj že bivši novinarji Maga. S konkurenco se ne bomo obremenjevali. Verjamemo pa, da se bo konkurenca obremenjevala z nami in da nam bodo poskušali, kar nekateri očitno v strahu že počno, metati poletna pod noge. Reporter bo avtonomen, neodvisen in profesionalen medij ter zavezan izključno javnosti. Izdajalo ga bo podjetje Prava smer d. o. o., izhajal bo ob ponedeljkih na 100 straneh revijalnega formata, prva številka pa bo zagledala luč sveta 19. maja 2008.

Celoten članek na MMC RTVS.

Kot piše današnji Dnevnik, Svet za radiodifuzijo, ki ga vodi dr. Dejan Jelovac, v oceni radijskih in TV-programov predlaga ukinitev programov posebnega pomena in nova merila za podeljevanje frekvenc. Povzemamo:

Sandra Bašić - Hrvatin s FDV pravi, da ne gre za strokovno analizo, ampak za politično oceno, ki naj je svet za radiodifuzijo ne bi delal. Član tega sveta Darko Brlek dokumenta ni podprl, saj je prepričan, da gre za politično oceno, problematična pa je tudi strategija razvoja radiodifuzije na Slovenskem, ki temelji na tej oceni.

Po njenem se dokument ukvarja s preteklostjo in ideološkimi ocenami, najbolj pa bode v oči prav ocena položaja v medijih in o medijskih delavcih, s katerimi svet bistveno posega v medijsko politiko. Prav tako ni razvidno, na kakšnih raziskavah in analizah temelji tako obsežna ocena, opozarja Bašić-Hrvatinova.

Od sedmih članov sveta sta proti dokumentu glasovala dva, nam je včeraj povedal eden od njiju, Darko Brlek (sicer predsednik odbora za kulturo pri LDS), ki je predložil ločeno mnenje. Dokument je po njegovem prepričanju “politični zmazek”, ki ne temelji na strokovnih analizah. Vlada pa prek sveta za radiodifuzijo steguje lovke po medijih in išče načine, kako bi vplivala nanje in jih uklonila političnim željam.

Svet za radiodifuzijo v skladu z zakonom o medijih pripravlja oceno stanja enkrat na leto in jo predloži v obravnavo pristojnemu odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ga vodi poslanec SDS Branko Grims. Toda pri prebiranju dokumenta se zastavlja vprašanje, ali gre res le za oceno, saj vsebuje priporočila za spremembe zakonodaje.

Svet tako predlaga ukinitev medijev posebnega pomena (to so lokalni, regionalni ter študentski radijski in televizijski programi, ki se financirajo tudi iz proračuna) ter ustanovitev takšnega števila pokrajinskih radijskih in TV-postaj, ki se bo skladalo s prihodnjimi pokrajinami. Do nameravanega ukinjanja programov posebnega pomena je bil včeraj kritičen tudi predsednik gospodarsko-interesnega združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Marjan Potočnik. Kot zatrjujejo naši sogovorniki, je tudi v interesu lokalnih radijskih in TV-postaj, da se sprejme ustrezna strategija razvoja radijskih in televizijskih programov. To je že pred skoraj letom dni pripravila Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK), vendar pa svet o njej sploh še ni odločal, nam je povedal namestnik direktorja te agencije Miha Krišelj.

Dokument je dostopen na tem mestu.

Osvežimo spomin, da je Mednarodni institut za tisk (IPI) že pozval k takojšnji opustitvi kazenskih ovadb zoper podpisnike peticije proti medijski cenzuri. Po mnenju tega organa ovadbe temeljijo na 174. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje sramotitev države Slovenije in na 170. členu, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje tisto dejanje, ko nekdo o nekom trdi neresnico, ki lahko škoduje njegovemu ugledu.

Zapisi o IPI na tem blogu so zbrani tule. Včeraj se je IPI znova oglasil, svoja svarila Sloveniji pa je razširil še na predvidene spremembe, povezane z uredniškim delom. Najprej spomnimo na predstavitev novinarja Mladine, ki zadeva novinarsko delo:

Novo je kaznivo dejanje “Kaznivost odgovornega urednika”, ki v nasprotju z veljavno ureditvijo ne temelji več na t. i. kaskadni odgovornosti, po kateri je v primeru, da se ne da najti glavni krivec (če je uporabil psevdonim), kriv naslednji, ki ga je bilo možno identificirati (recimo področni urednik ali odgovorni urednik). Sedaj pa bo za vsako objavo glede kaznivih dejanj iz poglavja “Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime” kriv odgovorni urednik ali tisti, ki ga je nadomeščal. Poleg tega je po novem opuščena tudi možnost milejšega kaznovanja, ki je bila prej predvidena prav za odgovornega urednika ali tistega, ki ga je nadomeščal. Vlada je vsaj novinarjem in urednikom s to spremembo kar skrčila pravice in dvignila stopnjo represije.

Celotna včerajšnja izjava IPI je na tej strani in spodaj. Zaenkrat noben slovenski medij o njej (še) ni poročal.

IPI Calls on Slovenian Parliament to Reject Proposed Extension of Criminal Defamation Laws

22 April 2008

PRESS RELEASE

The International Press Institute (IPI), the global network of editors, media executives and leading journalists in over 120 countries, calls on the Slovenian parliament to reject the proposed extension of the country’s criminal defamation laws.

According to information before IPI, a package of draft amendments to the Slovenian Criminal Code is currently pending before the Slovenian parliament. Among the proposed changes is an amendment to Article 166 of the Criminal Code, which lays out criminal liability where published material is found to have harmed someone’s reputation, disgraced the Republic of Slovenia, disgraced a foreign country or international organisation, or disgraced the Slovenian people or the national minorities. Punishments range from a fine to up to two years in prison.

According to existing legislation, individual journalists are liable for their published material. However, if the draft amendment is enacted, liability will lie with the journalist and, when the publishing medium is a periodical, with the responsible editor, or, when the medium is not a regular publication, with the publisher or the printer.

“IPI has been calling on the Slovenian government to abolish its criminal defamation laws, and to engage in dialogue with the Slovenian media. Instead, the government appears to be heading in the opposite direction at a time when other European countries such as Ireland are removing such laws,” said David Dadge, IPI Director. “We strongly urge the Slovenian parliament to reject the proposed amendments and to carry out a wide-ranging discussion about its criminal defamation laws.”

Pobudnik in avtor novinarske peticije Blaž Zgaga, ki je pred časom dal odpoved na Večeru in je zdaj na odpovednem roku, hkrati je številne primere šikaniranj in cenzure na Večeru opisal že v svojem prispevku za zbornik »Pet minut demokracije« (tukaj), se je obrnil na nas, ker se po njegovem mnenju cenzura na Večeru nadaljuje.

Kot nam je povedal, mu je bilo pretekli teden, 17. aprila, naročeno, naj napiše prispevek o zadnjih ugotovitvah protikorupcijske komisije. Zgaga je svoje delo opravil, a bralcem Večera tega prispevka do danes ni bilo dano prebrati. Omenjeni posredovani nam članek je spodaj.

Častniki brez izobrazbe, a s kompetencami

Priznavanje »kompetenc« Antonu Krkoviču ni korupcija. Novi zakon daje pravno podlago.

BLAŽ ZGAGA

Do avgusta 2007 je bilo zakonsko določeno, da morajo častniki Slovenske vojske imeti najmanj visokošolsko izobrazbo. Po sprejetju zakona o službi v Slovenski vojski, to ne velja več. Tudi po mnenju komisije za preprečevanje korupcije lahko posebna komisija, ki jo imenuje obrambni minister, na podlagi 49. člena tega zakona na predlog načelnika generalštaba podeli »vojaške kompetence« posameznikom, čeprav nimajo izobrazbe, ki jo zahteva zakon o obrambi. Gre za razvpit primer nekdanjega generalnega sekretarja SDS in brigadirja Antona Krkoviča, ki ima le srednješolsko izobrazbo. Ker nima zahtevane izobrazbe za mesto pomočnika načelnika generalštaba, so si postopek priznavanja njegove »visokošolske« izobrazbe na podlagi tečajev v tujini, dlje časa podajali kot vroč kostanj med ministrstvom za obrambo in ministrstvom za visoko šolstvo, s sprejetjem zakona o službi v slovenski vojski, pa je za to poskrbljeno. Poleg Krkoviča imajo, čeprav so brez izobrazbe, odslej potrebne »kompetence« še trije častniki Slovenske vojske. Med njimi tudi tisti, ki so bili med glavnimi pogajalci za nakup dragih finskih oklepnikov Patria 8×8. S podeljevanjem »kompetenc« se je ukvarjala tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki pa v tem ni odkrila znakov koruptivnih dejanj.

»Komisija je v postopku preverjanja suma korupcije ugotovila, da do uveljavitve zakona o službi v Slovenski vojski (do dne 14. 8. 2007), posebej njegovega 49. člena, ministrstvo za obrambo ni imelo pravne podlage za ugotavljanje kompetenc kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe, za zasedbo posameznih formacijskih dolžnosti v častniškem činu,« je včeraj v načelnem mnenju zapisala komisija za preprečevanje korupcije. V obravnavnem primeru, ko je komisija, imenovana s sklepom ministra, pri določenih vojaških osebah ugotovila izpolnjevanje vojaških kompetenc, kakršne so dosegljive tudi mimo nacionalnih izobraževalnih sistemov, za zasedbo formacijskih dolžnosti, komisija ni ugotovila kršitve predpisov. Zato je komisija zaključila, da dolžno ravnanje ministra in članov komisije ne ustreza definiciji korupcije, so sklenili.

Komisija obrambnega ministrstva sicer »kompetence« priznava na podlagi udeležbe posameznikov v vojnih aktivnosti, pridobljenih ocen na različnih oblikah vojaškega usposabljanja doma in v tujini, delovnih izkušenj na primerljivih dolžnostih, udeležbe v operacijah kriznega odzivanja, funkcionalnih znanj, pridobljenih z vodenjem strateških projektov na ravni države, z uspešnim vodenjem in poveljevanjem vojaškim vajam mednarodnega in državnega značaja ter pridobljenega osebnega čina.

S tem je v Slovenski vojski formalno uveden vzporedni sistem priznavanja izpolnjenih pogojev za zasedbo formacijskih mest. Medtem ko mora velika večina častnikov imeti najmanj visoko šolo, imajo nekateri možnost pridobitve kompetenc prek posebne komisije obrambnega ministrstva na predlog načelnika generalštaba Albina Gutmana. Sicer ima tudi on formalno le VI. stopnjo izobrazbe.

Dopisujemo 30. aprila 2008:

Kot smo opazili, je Večer, kljub temu, da je dnevnik, zgornji Zgagov članek objavil 29. aprila 2008, torej po dvanajstih dneh od oddaje članka v uredništvo in šele po objavi na medijskem blogu. Zgaga nas je opozoril, da je tovrstna praksa - da se za nekatere posameznike neprijetne članke objavlja z večjo časovno zamudo, s čimer izgubijo na aktualnosti - pogosta. Dvanajstdnevne zamude si sicer praviloma ne bi smel privoščiti niti tednik, kaj šele dnevnik.

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve  Evropskega parlamenta bo kmalu obravnaval Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jo je lani podpisalo 571 slovenskih novinark in novinarjev.

Kot je navedel pobudnik peticije Blaž Zgaga, je pred dnevi prejel uradni dopis predsednika odbora za peticije Evropskega parlamenta, v  katerem ga je slednji obvestil, da so peticijo sprejeli kot primerno  za obravnavo in jo posredovali pristojnemu odboru.

Ob tem je Zgaga opozoril, da čeprav so peticijo osebno predali predsedniku Državnega zbora Francetu Cukjatiju 16. oktobra 2007, podpisniki novinarske peticije do današnjega dne niso prejeli nobenega uradnega odgovora Državnega zbora ali njegovih delovnih teles v zvezi z obravnavo peticije. Naj spomnimo, da je peticijo decembra lani obravnaval Grimsov odbor za kulturo, šolstvo in šport, vendar Zgaga in Matej Šurc kot pobudnika peticije na sejo sploh nista bila povabljena. So pa namesto podpisnikov peticije v parlamentu zelo pogosto nastopali novinarji Maga in ZNP.

Nauk je jasen. Ko vas ignorira slovenski parlament, se raje obrnite na evropskega. Vašo državljansko pobudo bodo tam resneje obravnavali. Če ne drugega, boste prejeli vsaj odgovor na dopis ali peticijo.

Današnji Vroči stol si bomo znova zapomnili po nenavadnem anketnem vprašanju in še bolj po rezultatu. Vprašanje za klicatelje se je tradicionalno dihotomično in provladno zainteresirano glasilo »Koga bi podprli na volitvah, Janševo desnosredinsko opcijo ali Pahorjevo levosredinsko?«. Odgovor pa je bil presenetljivo enostranski in prav nič skladen z javnomnenjskimi raziskavami. 84,5 odstotkov bi izbralo Janšo, 15,5 bi izbralo Pahorja. Za primerjavo je tu rezultat in zgodba s premierjem.

Glasovalo je znova nadpovprečnih več kot 10.000 klicateljev. Takoj po prvi objavi rezultata na zaslonu v ozadju smo slišali vzklike gostov, češ da je ta severnokorejski, še pred nekaterimi burnimi odzivi (recimo s strani Gregorja Golobiča, ki je očital »računalniško manipulacijo« in dodal, da se to dogaja menda že četrtič) pa je voditelj Vlado Vodušek, očitno v želji, da sebe zaščiti pred vnovničnimi očitki, zavzdihnil nekaj presenetljivega: »Očitno so se v SDS zelo potrudili«. Tudi zaradi takšnega priznanja je Milan Zver situacijo še poskušal braniti, kako do končnih rezultatov, vselej v prid Janševi strani, v resnici prihaja, pa bi veljalo sistematično raziskati.

Današnja izjava Igorja Kršinarja o zapisu generalne sekretarke DNS, objavljena v Večeru:

Prejeli smo
Odziv na izjave Špele Stare, generalne sekretarke DNS, v Večeru, 12. aprila 2008